Tulipan12
|
Dober večer. Če vam rečem, da sem bila spet v Avstriji, boste rekle, da sem zmešana. Saj smo bili samo v Lipnici. Lii našla bundico, pa par stvari, ampak tudi zelo dobro šolo - ne vzamem je več zraven v šoping, ker je neznosna! Vidim, da njej tut ni fajn, ker ko smo pa se vsedli v avto, pa kot bi odrezal - drugi otrok. Je pela, čvekala, se smejala, v trgovinah pa non-stop kričala, bila sitna... očitno ni za v šopinge vsaj za nekaj časa ne. Persida juhej, vam pa dogaja. Pri nas je tut razturavanje vsega pravi hobi postal, ampak na kakšne okenske police in na kuhinjski pult pa je ne pustim, ker je ne morem lovit tam gori. Na svojo mizilico spleže, pa kar povzdignem glas: Liaaa, pa mi odgovori: ja, nikoli! Ker tiste stvari, kar ji ne dovoliva (omarica s čistili, vtičnice in vsa elektrika, stroji, ki delajo, pa še kaj bi se našlo), tam ji redno govoriva, da NIKOLI ne sme tega pa tega, pa si kar zapomni, no. Fajn, da ti v službi hitro mine in da tvoj dragi vskoči, ko je potrebno! Boš videla, vse pride enkrat na prave tirnice, je pa res, da zna bit pot včasih zapletena... Mi imamo neke težke dneve, mislim, da smo vsi več al manj nervozni, kdaj pride , pa verjetno Lia tudi to občuti - bodisi najino nervozo, bodisi bližnji prihod novega člana. Me kar skoz lupčka, objema, se me drži, ko gre v varstvo joka, ko pride domov glih tolko, da vrat ne razbije, ko sem malo zamišljena, kar prileti k meni in me začne cartat (mamica ne žalostna bit, ne jokat - pa itak, da ne jočem, mogoče sem samo bolj odsotna in utrujena), ponoči glih tolko, da ne spi na meni, zjutraj je vedno atija budila, zadnje dneve samo mami velja... to pa je naporna faza. Upam, da čimprej mine in da gremo po ustaljenih smernicah naprej. Jutri je sneg napovedan, mi pa gremo po jelkico! Za Božič bi lahko bilo malo belo zunaj, da se deca naigrajo, premočijo in utrudijo, ker jih je tak lušno gledat, se mi zdi, da je to prva zima, ko uživajo v snegu - lani so bili verjetno še premajhni.
|