Anonimen
|
Arwenko vse lepo in prav ampak tako lahko govori samo nekdo, ki ima popolnoma nezahtevnega otroka. Mislim, Filip je izjemno nezahteven otrok pa kljub temu ne grem nikoli od doma takrat kot sem predvidevala, da nam bo uspelo, vedno je "nekaj". Že samo ta razlika je. Imam pa sama popolnoma drugačno mišljenje od zgoraj navedenega. Prve mesece sem se dejansko odpovedala večini svojih preteklih aktivnosti - popolnoma zavestno. Ne zdi se mi pošteno od bitja, ki je komaj prišlo na ta svet, da ga bom "vlačila" s sabo povsod kjer bi jaz rada šla. Mislim, zdaj sem v prvi vrsti mama in v drugi vrsti npr. prijateljica, tenisačica,... karkoli. Če bi že prej vedela, da tega nisem pripravljena narediti ali pa bi se spraševala "ali bom lahko...?" se za otroka niti ne bi odločila. Ker mi je popolnoma egoistično mišljenje, da se otrok prilagaja staršem in ne starši otroku. Pri nama je tudi tako, da dejavnosti, ki ne vključujejo vseh treh izvajamo tako, da je vedno eden od naju s tamalim. Ali ga čuva A. ali pa jaz. Jaz imam npr. vsake 14dni kozmetičarko, pride k meni domov, tak čas, da lahko ima malega A. Pa je prva soseda pa ne grem jaz k njej, ker pri tako majhnem otroku NIKOLI ne veš kdaj bo npr. naslednjič lačen. Filip ima še zdaj "ne-ritem" in je npr. vsako uro, pa naslednjič čez 15min pa potem čez recimo 5h. In to, da ga je čuval nekdo tretji (moja mama) se je zgodilo točno enkrat in to takrat, ko sem imela pregled pri G., A. pa je imel obvezna predavanja. Tako bo verjetno še nekaj nadaljnih mesecev, ko bo pa otrok postajal bolj samostojen se bo pa tudi to spremenilo. Otrok prve 3 mesece niti ne dojema, da sta z mamo ločeni osebi ampak mu je popolnoma normalno, da je mama neprestano ob njem. Samo v "razvitem svetu" je trend, da moraš "živeti svoje življenje in se ukvarjati z vsem s čimer si se prej" tudi ko imaš otroka, samo v "razvitem svetu" je normalno, da se otrok prilagaja staršem in ne obratno. In samo v "razvitem svetu" imamo toooliko težav s kolikami, ki "čudežno" izzvenijo pri nekje 3-4mesecih. To je takrat nekje, ko otrok že zaradi svojega razvoja pogrunta, da z mamo nista ena oseba ampak ločeni osebi. V "nerazvitem svetu" imajo mame otroka nonstop zraven sebe, dobesedno privezanega nase. Pa zaradi tega otroci niso razvajeni, nimajo napadov trme, niso... Pri nas, v "razvitem svetu" pa je čisto normalno, da je otrok že od prvega dne v svoji sobi, nekaterim je normalno celo, da se otroka pusti jokati,... Saj jaz vem, da je Filip že "pameten" in da me že zna malce "izsiljevati". V bistvu to ni izsiljevanje, ker njegovi možgani tako kompleksnega mišljenja še niso sposobni ampak pri njemu deluje nagon - nekaj mu je fino in on bi to. Primer: otroku je lažje piti po flaški kot se dojiti in veliko otrok sčasoma zavrne dojenje, če se ga preveč hrani po flaški. Ker je lažje, ker je fino. In starši popustijo joku lačnega otroka, brez da bi pomislili, da ima otrok tako močan samoohranitveni nagon, da bo sčasoma zaradi lakote zagrabil tudi zizo in jedel. S tem mu starši dejansko ne bodo naredili škode, saj pri dojenju otrok dobi dvoje: bližino mame, ki jo v prvem življenjskem obdobju nujno potrebuje ter hrano. Pa še dobro popotnico za prihodnost, saj med dojenjem delajo druge mišice kot pri dudi ali flaši in se s tem ustvarja tudi bolj pravilen ugriz in rast zob. Ah, zabluzila sem,... V glavnem: sama se s tem mišljenjem, da "živimo naprej kot smo pred otrokom" ne strinjam. Vsaj ne v prvem otrokovem obdobju. To seveda ne pomeni, da se moramo odpovedati vsem dejavnostim, niti približno. Marsikaj se da tudi z otrokom ampak npr. puščanje otroka v varstvu zato, da gresta starša "na lepše" mi je mimo. Prav tako mi je mimo, da se otroka vlači povsod naokoli,... pa še marsikaj drugega mi je mimo ampak vsak pač skrbi za otroka in ga vzgaja po svoje. Ne obsojam nikogar ampak ta moderna filozofija "življenje je moje in ne prilagajam ga nikomur" je meni čisto kiksnjena, res. Zato pa je svet tako v ku_cu kot je, ker se nihče več niti za milimeter ne prilagodi sočloveku, ker ima vsak svoje življenje in vsak gleda v večini le na svojo rit. Spet sem zabluzila in zašla iz teme... ah danes imam dan filozofiranja
|