teta beta
|
2ursae, čestitke še tu!!! Čeprav priznam, ko sem dobila sms, sem najprej mislila, da je rodila ena druga kolegica, ki prav tako pričakuje te dni. Ker nisem imela shranjene tvoje številke (ker sem poleti izgubila telefon) in njene tudi ne, ker se itak vidimo v živo in je doslej nisem rabila, sem imela v glavi, da je to ona. In razmišljam, uau, punčko imata, kako fajn, pa kako lepo ime sta izbrala... pa mi še ni potegnilo. Šele čez kakih 5 ali celo 10 minut, ko razlagam Daši, da je M. rodila in da imajo punčko z imenom Lučka, me prešine, hej, 2ursae bo tudi imela Lučko, hej, čaki mal, pa saj to je pol verjetno ona!! Valla., jaz tudi mislim, da bi ti Nik "rad neki povedu". Pia, tole "hočem te imeti samo zase" mogoče niti ni tako samo domena edincev. Daša sicer nikoli ne odriva bratca ali da bi bila jezna nanj, zato ker je tu, in tudi dojenčke bo seveda imela (jih moram že zdaj čuvat ), ampak drugače včasih kot obsedena z menoj. Ne bi šla vrtec, ker bi rada bila skoz s tabo, skoz bi se rada cartala s tabo, ko greš spat, ne it v svojo posteljo, ampak pridi takoj k meni, da se bova celo noč cartale ipd. Da ne omenjam, kake je imela zadnjič ko sem šla ven (itak najprej da bi rada šla zraven itd.) in ko pridem ponoči enkrat domov so seveda vsi spali v veliki postelji in se jaz uležem na svoje mesto med J. in D. In ona se neki predrami, jo pomirim in očitno ni registrirala, da sem to jaz, ker ko se je potem naslednjič zbudila čez kako uro, pa reče "ati, kdaj pride mami" in jaz rečem, da sem že tukaj dalj časa in spim zraven nje, potem pa v jok in mami, mami, hlipanje, tarnanje, govorjenje in potem še premetavanje po postelji nadaljnje dve uri. Ko pa je končno zaspala - jasno, se je pa zbudil mali in ponovil sceno, ampak je bil vsaj eno uro krajši. In naslednjo noč zopet bedenje, da smo se na koncu ornk skregali, midva sva bila podnevi že čisto boga in smo potem tudi imeli tak ornk pogovor in je zdaj kar malo boljše. In v takih obdobjih si mislim - pa da bi imela zdajle še enega!!! Pa si ja nor! Kar živčnega fašem, ker včasih me pa res spravita na rob živcev. Ajd, mogoče čez kaki dve, tri leta, čisto zadnje besede res še nisem rekla, ampak bomo videli, kako bom takrat razmišljala. lep večer vsem!
_____________________________
Ko si srečen, daj z dlanjo udari v dlan...
|