novemberska
|
IZVIRNO SPOROČILO: kapesanta NOVEMBERSKA bi se pa žih že kej javila in povedala kako je blo Lep pozdrav moje sonosečke:) No pa ma kapesanta kar prav, da bi se lahk mal javla pa povedala mojo porodno zgodbo. Moram povedat da mamo doma pravega angelčka,kateri pridno je in non stop spi. Moj je čist navdušen da mamo tako pridno dojenčico...moram rečt da spi ponoč od polnoči do 8h zjutraj tko da sem tudi jaz kar naspana...če bo ostala vsaj pol tako pridna kot je zdaj bom vesela..... no punce pa da vam povem še mojo porodno zgodbo: V petek popoldne sva se z mojim odpravila proti primorski , ker je moj stric lih slavil abrahama. Takrat seveda še nič ni kazalo da nas bo otrok presenetil. Celo popoldne sva okol mojih sorodnikov skakala, zvečer pa smo šli vsi skupaj na fešto. No na fešto sva prišla okol 18h in takrat je blo še čist vse v najlepšem redu...sem se še šalila in sem stricu rekla da bo tamala točno 50 let mlajša kot je on, pa je rekel da 50 let pa en mesec ;) No in tako jaz lepo sedim in se pogovarjam, nakar se odpravim pozdravt ene ki so lih prišli na žur in začutim kako mi ena velika kaplja pade v spodnje hlače, nato še ena in še ena....stala sem sredi sobe čist bleda...in me moja mami vid pa ji rečem...mami men je lih voda odtekla...pa prav ona : o a res, ja nič pa pejmo rodit...laufa ven po mojega, mu pove da mi je voda odtekla, seveda gospod niso verjeli, je mislil da ga kao hočejo nahecat. No pa pride not, in ko je videl da stojim kot kup nesreče je vedel da gre zares. Jah pol pa rahla panika....laufa do avta, pa spet nazaj po mene...še sam ni vedel kaj bi...in smo se odpeljali do najbližnje porodnišnice v Izolo. No tam so me zelo nesramno sprejel..sem bla res čist razočarana...una sestra je bla čist mim, jezna ker nimam z sabo materinske..ok, sej ji dam prav ampak v takih trenutkih rabiš neko toplo besedo, ne pa očitke kako neodgovoren si in zakaj si sploh prišel v izolo, zakaj nisi šel v lj. No tam so me priklopili na CTG, kateri ni kazal nič, pogledala me je še ginekologinja, in ugotovila da sem še čist zaprta, tako da smo se skupaj odločili da je najbolj da greva lepo v lj. No in sva šla... ob 20.30 sva štartala iz Izole, ob 20.39 so se pa začeli prvi popadki, kateri so bili še kar vzdržni in so trajali na 8-10 min...no ko sva prišla v lj so se popadki že kar lepo krepili,vedno bolj boleči so bili...skočila sva še domov po materinsko in torbo za v porodnišnico ( katera seveda ni bila pripravljena, tako da je moj zmetal not vse kar mu je prišlo pod roke...jaz sem čakala v avtu in globoko, globoko dihala) No sprejem v lj porodnišnici je bil pa čist druga zgodba....sestra zelo prijazna, tko da me ni bilo nič strah. Ob 22h so me priklopili na CTG, kateri še zmeraj ni kazal nič, meni se je pa zdelo da bom od bolečin umrla G. me je pogledala in odprta sem bla 2cm. No pa smo šli ob 23h na klistir, in takrat se je začelo...popadki na 40sekund,bolelo bolelo bolelo kot Ob 00.00 sem prišla v porodno sobo, in spoznala najboljšo babico kar si jo človk lahko zaželi...babico Gordano. Moram rečt,da je to ženska in pol...ima ful občutek za te stvari, ve te spodbujat in pomirit. No popadki so se takrat res že zelo intenzivno začeli , dobila sem smejalni plin in moram rečt da sem mislila da bom tisto masko pojedla...je nisem spustila niti za sekundo čeprav ti bolečin ne odvzame ampak te da v nek trans v katerem ti je mal vseen za bolečine...sam seveda to ne traja dolgo No takrat me je še G. enkrat pogledala in ugotovila da smo pa že 8 cm odprti in da bom kmalu rodila. Babica me je vprašala, če hočem še kaj proti bolečinam in še zdaj nevem zakaj sem rekla ne. Mislim da se sploh nisem zavedala kaj me sprašuje No ob 2h sem jo prosila če mi da nekaj in je rekla..ja gospa zdaj pa ste prepozni, zdaj bomo pa rodili...obrnite se na hrbet in ko bo popadek močno pritisnite...in res ob naslednjem popadku sem začutila toplino med nogami in glavica je bila zunaj...No pa sva jo z mojim pobožala...in smo šli naprej...še dva popadka in naša princeska je bila zunaj... Zaslišala sem najlepši zvok, ki ga mamica lahko sliš, položili so mi jo na trebušček in solzice sreče so mi tekle po licu...moj je postal v sekundi zaljubljen v svojo deklico... Drage moje v tistem trenutku pozabiš na vse hudo...bolečina v trenutku izgine ob sebi imaš največji zaklad. Naj vam povem, da ko pride trenutek ko greš rodit, ni časa za strah, takrat si tako not v tem da enostavno pozabiš in ne premišljuješ o strahu. Tako da kar pogumno. Se pravi da sem imela zelo lep in hiter porod ( od prihoda v porodno do poroda je minilo dobri dve urci) ,naša Hana lepo napreduje, čeprav je bila en mesec prehitra je bila kar velika dojenčica 2900g...51 cm in obseg glavice 34cm... v porodnišnici je 200 g zgubila ampak jih kar hitro nazaj pridobiva...midve se super štimava in res je ni večje sreče v življenju kot pogleda tvojega otroka. No zdaj pa šibam ,upam da nisem bila predolga...moja mala Hanči je lačna tako da jo grem podojit. Vsem vam ki še čakate pa SREČNO.... Emma83 tebi pa čestitke ob rojstvu tvojega princa.
|