ronja
|
Jaz 15. sploh porajtala (opazila) ne bi. Verjetno bi najprej slišala v službi sodelavke, če tudi njim ne bi nakazali, če pa samo meni ne bi, bi me pa verjetno lubi vprašal, če kaj vem, če je kaj narobe, da moje plače še kar ni. Pri nas so kar točni, včasih se zgodi kak dan, ampak se mi zdi, da imajo tudi v računovodstvu pravico zbolet ali karkolipač se zgodi, da zamujajo. Navadno nimam pojma, koliko denarja imam na računu, večinoma imam verjetno približno eno svojo plačo (kar ni bogvekaj - cca 400-500E). Kreditov nimava, trajnikov tudi ne, lubi nima bajne plače, pa šparava itak za večje stanovanje, tako da bi v tem primeru pač načela zaloge - od nečesa pač moraš živet... Tu se podpišem pod zmajoz, bi bilo za kar nekaj časa. Ne bi pa normalno živeli, ampak bi malo bolj šparali, če bi vedeli, da pač ni za na mojo plačo računat. Dva meseca bi ziher normalno hodila v službo, verjetno tudi več; potem bi mogoče kdaj delala doma, če bi bilo ful mrzlo in se mi ne bi dalo na bicikel . Ne vem, odvisno tudi od ostalih (sodelavcev, ki malo bolj vejo, kaj se dogaja, jaz se v te denarne posle res ne spuščam ) in od razloga, zakaj plača zamuja, ali je perspektiva, da kdaj bo, itd... Zelo verjetno bi pa delala naprej dokler ne končam tega, kar moram, itak imam pogodbo samo še za 1 leto. Sploh če bi imela upanje, da bom na koncu ta denar dobila (kar bi ga verjetno imela ) Prav tako verjetno je, da bi si našla kako delo na črno in iskala drugo delo, če v tem času ne bi bilo nobene plače. Sicer pa se je to zgodilo mojemu očetu - mislim da še v jugi - ko je šlo vse možno v stečaj. On je več kot 1 leto delal brez plače, delal nadure ko budala, skratka, on je res mal usekan . Nekaj je potem sicer dobil nazaj, nadur pa seveda ne, ker itak niso bile plačane.
|