born*to*be*wild
|
Hej punce čestitam vsem ki ste v tem času ko me ni bilo nič tukaj gor rodile!!! Trenutno imam 10 min časa da vam napišem mojo porodno zgodbo: V petek 1.10.2010 sem imela ob 11h ctg, ki ni kazal nič posebnega, G je v materinsko napisal vse bp, kontrola v sredo, nato je sledil vaginalni pregled-kot vedno. Ko sem plezala na tist stol mi je začelo nekaj tečt po riti ampak sem mislila da je izcedek...G je rekel da mi ˝nekaj curi˝ res tega ni bilo veliko-par kapljic...no potem kliče sestro naj prinese tist test in potem smo čakali...sem bla pri sestrah namesto v čakalnici in mislim da so bile one bolj živčne kot jaz no po cca. 10 min pride G in pogleda rezultat...dve modri črti-gospa vi greste v porodnišnico...z edigsom zbriše kar je napisal v materinsko, jaz sem ga še vprašala če se moram peljat al grem lahko peš...je rekel da lahko peš...pa sem v parkirni avtomat vrgla še 1,20€, vzela potovalko (ki sem jo zadnje dni vedno s sabo nosila-na srečo) in se peš odpravila iz Metelkove do porodnišnice...vmes sem klicala mojega in mojo mami, sta oba rekla naj grem čisto počasi okrog pol enih so me v sprejemni priklopili na ctg, mislim da spet ni kazal nič posebnega, potem je sledil pregled ki je bil zelooooo boleč, tudi z neko cevko je gledal notri-nevem kaj je to bilo, kakšna kamera al kaj ko sem vidla koliko krvi je na njegovih rokavicah me je malo stisnilo pri srcu, pa je rekel da je to normalno-zaradi pregleda...in naj se sedaj kar slečem, dam moje obleke v vrečko, vzamem vložek, mrežaste hlačke, spalno srajco in haljo ter se preoblečem...ker grem v porodni blok, zaradi visokega razpoka mehurja. V porodnem bloku je sledil klistir-hvalabogu in britje, potem pa je prišel moj dragi-ravno iz službe (pribl. pol treh). kmalu naju je babica peljala v porodno sobo-vijolično in tam sva čakala če bom dobila kaj svojih popadkov, vmes sva se sprehajala, klicala naokoli folk, kdo gre lahko po moj avto, da mi ga ne odpeljejo no kob 6h zvečer so se odločili da mi dajo umetne popadke (aja prej sem še dobila flašo glukoze, ker sem nazadnje jedla kos kruha ob 8h zjutraj ). No pol se je kmalu začelo tisto orng...imela sem popadke na 5 min, nato pa kar tri ure na minuto oz. me vmes sploh ni spustilo in to me je čist izčrpalo...nisem mela sploh več moči, odpirala se nisem nič (3-4cm). Okrog desetih sem bila odprta 7 cm in sva bila oba z dragim takoooo vesela, ker je prejšnja babca (vmes je bila izmena) rekla da naj bom vesela če bom rodila do jutra no ta druga babca je še malo pojačala popadke, jaz sem vmes že pritiskala, potem ko je vidla da ne gre nikamor je poklicala še eno babco, ki mi je pritiskala na trebuh...joj popadke že še preživiš ampak tole je blo pa živalsko tudi presredek mi je prerezala, najlepše pa je bilo, ko sem pobožala glavico, ki je že gledala ven naslednji popadek pa sem že imela mojo na trebuhu. Ful lep občutek, ko začutiš tiste iste gibe, ki sem jih prej čutila znotraj trebuha Naj povem še da sem dobila proti bolečinam: 1x nekaj v žilo pa ni proti bolečinam nucalo ama ništa!! razen to da sem bila eno uro zadeta ko mavra, ampak se na srečo vsega spomnim...na koncu so mi pa dali še tisto masko, ki pa tudi ni imela nobenega učinka (kako vem? cimra v sobi je razlagala vsem kako super je da se ti kar smeji pa da imaš vse mravljinčasto okrog ust-jaz nisem mela nič od tega ) povrh vsega mi potem še posteljica ni hotela it ven, ampak smo potem nekako zrihtali-meni je bilo že čisto vseeno ker sem imela v naročju. Anestezija med šivanjem mi tudi ni dobro prijela, sem skakala ob vsakem vbodu. Moj lubi mi je 11 ur kar je bil z mano zelo pomagal in me spodbujal, tud nogo mi je držal ko je bilo treba pritiskat eno uro predno so me odpeljali v sobo sem ga poslala domov, ker ga je čakala še polurna vožnja. Malo sem bila dolga, upam da ne zamerite. Zaenkrat smo vsi v redu, mala sicer zelo počasi pridobiva na teži (je že v P izgubila 300g), malo imamo težav z dojenjem-je ful zaspanka in mi kar zaspi takoj ko se priklopi na jošek. Ampak je z vsakim dnem boljše, tako da imam upanje. Za ponoči si izčrpam mleko in ji ga dam po flaški, podnevi pa se normalno dojiva. Vse skupaj vas lepo pozdravljam, upam da nisem prestrašila z mojo porodno zgodbo...na koncu ko pogledaš vse skupaj pa itak ugotoviš da se vse ˝trpljenje˝ poplača, ko gledaš svojo malo nedolžno štručko kako se smeji v spanju al pa ko te gleda s tistimi velikimi temnimi očkami Pa srečno vsem ki greste v prihodnje rodit!!!
_____________________________
Nobody is perfect...I´m nobody.
|