Urša
|
Punce, včeraj se je zgodil triler. Peljala sem se iz službe proti domu in mi je eden priletel iz stranske ceste. Zadel me je v zadnjo kolo, katerega je odbilo, mene pa je zasukalo, obrnilo na streho in pristala sem na boku v jarku. Treščilo je, airbagi so se sprožli, kadilo se je, jaz sem si pa samo govorila-Ostani budna, ostane pri zavesti...Grozno! Potem sta me dva fanta povlekla iz avta, prvo kar sem vprašala je bilo če sem živa. Takoj so prišli reševalci, policija in gasilci. So me odpeljali v bolnico, priklopili na infuzijo, kisik, dali ovratnico. Otroček je živ, to mi je najbolj odleglo, je bil pa trebuh čisto trd, si ne morete mislit kako me je skrbelo zanj. Jaz sem tudi kar vredu razen bolečin vsepovsod, nimam pa nič zlomljeno. Skratka, imela sem enega velikega angela varuha pri sebi. Ponoči nisem mogla spat, sem sanjala, da sem krvavela, same more. Zdaj sem na bolniški, avto je totalka, mož ne more verjet, da sem ob tako razbitem avtu ostala cela-brez praske, samo nekaj modric, opekline po rokah zaradi airbaga in pa zlomljen noht. Čutim pa vse zategnjeno, v križu, vratu, ramenih. Samo da sem živa in da Nika in Jaka nista izgubila mamice. Punce, čuvajte se!
_____________________________
Osrečujejo me zakladki Nika, Jaka in mali Izak:-)
|