K_a_t_j_a
|
IZVIRNO SPOROČILO: Rubin. Pri nas pa se dogaja, dogaja, dogaja . Sej sploh ne vem kje naj začnem, pa bom pri najbolj udarni novici: GAJA GRE DRUG TEDEN DOMOV!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Seveda, če bo vse v mejah normale, če si ne premisli, če bodo izvidi ok. Ampak seveda ne bo nobenega če, ampak tako bo . Napisat moje občutke je skoraj nemogoče. Verjetno pa ni človeka, ki nas pozna, da tega ne bi bil vesel. Že prejšnji teden je dobro kazalo, ampak sem bila čist euforična, tako da od mene ni bilo skoraj nič. No potem se je ta euforija malce polegla, da sem zadihala in doma vse še 1x (tako kot že neštetokrat ), pregledala če imam vse, če vse deluje ipd. Sedaj lahko rečem da sem pripravljena, kolk dobro pa se bo videlo, ko bo zares doma. Sej veste to je tako, ko prvič postaneš mama, pripravljaš se 6 mesecev, misliš da si nabavil vse, da je to to, ko pa prideš z dojenčkom domov in ostaneš prvič z njim sam pa verjetno vsako zajame malce panika. No tukaj je tega ni, je pa en določen strah, ki ga sedaj še ne občutim, verjetno ga bom zadnji dan, kaj pa če bo šlo kaj narobe. Ker tukaj je vprašanje življenja, ne vnete ritke ali zamašenga noska, kot je bilo pred 5 leti. Ampak, ne bo šlo nič narobe! Druga dobra novica: GAJA JE DANES DIHALA 5 UR SAMA, S POMOČJO 1 LITRA KISIKA. To je bilo veselja. Zjutraj jo tako, čist mimgrede priklopim samo na kisik, po navodilih zdravnika, naj bi to počela vsak dan. In do sedaj je vzdržala brez aparat nekje 10 minut. Nato pa kot, da bi pogruntala da diha sama, se je začela jokat, kremžit, pa sem jo dala nazaj na aparat. Tako sva se tudi v tistih 10 minutah sami skopali, čist brez težav. No danes pa po 10 minutah - nič. Po eni uri - nič. Grem do dr., da vprašam kako dolgo je lahko brez aparata, da ne bi naredila več škode kot koristi (sesedanje pljučk,...). Pa pravi dr., tako dolgo dokler bosta saturacja in Gaja lepi. No in potem je zaspala in še kar - nič panike. Halo? Kot da ni nič. Mene je že začelo skrbet, da je ni kdo zamenjal , pa imamo tu eno drugo Gajo. Vsi so bili zelo veseli. Potem pa se je euforija končala, ko se ji je odvzela plinska slika, ki je bila porazna. 17 CO2 v krvi. Za ilustracijo naj povem, da je normala od 5-7. No na novem aparatu jo ima sicer 9,5, ampak še gre skozi. 17 pa je absolutno preveč in tako je šla nazaj na aparat, čeprav ga ni zahtevala. Ampak kljub slabi plinski je moja Gaja največja asica kar jih poznam. Kar tak preklop iz 10 min na 5 ur, pa ona bi še. V glavnem pozitivno je to, da vem, da preživi brez aparata, torej če se kaj pokvari, lahko greva komot na easy do bolnice. In še tretja novička: GAJA JE VSO HRANO PO ŽLICI IN PIJE ČAJ PO STEKLENIČKI. To je atrakcija avgusta, da pa spije čaj po cuclju pa nekje en teden. Rešili smo se sonde in vsakodnevnega mučenja. Pa da je mera polna: tudi vsa zdravila poje bp. Zdaj bom pa nehala, ker preveč dobrega tudi ni dobro . Grem prebrat kaj ste napisale, pa malo pokomentirat. BRAVO!!!! Kak sem vesela te novičke!!!!
_____________________________
30.07.2008 - najina sreča JAN 04.03.2011 -06.04.2011 angelček Jure
|