neka_noč
|
No, tukaj se pa moram oglasit.... Amazonka, Aglaia... Že veliko pred časom sem pisala točnu tu na tem forumu o rutini, "trganju", tabu temi "dost mam tega otroka" , ter občutkih (tudi tabu) ko bi svojega otroka najraje vrgel skozi okno ali balkonska vrata.... Hm hm . Ja , to so normalni občutki.
AMPAK kar želim sedaj povedati je to, da jaz v drugo občutim in delujem popolnoma drugače kot v prvo. Veliko veliko manj sem živčna. Če že sem (zadnjič,ko sem bila s Sašo sem bila , a le zaradi večjega sina, ki mi je ponovno pričel najedat glede sladkarij,...) sem veliko več zaradi velikega sina,kot pa malega.
Prvi sin je bil zelo priden dojenček in vedela sem, da v drugo ne bo moglo bit boljše in sem stalno govorila, da bom zelo vesela, če bo vsaj približno tako priden kot prvi... No, pa je še bolj in tudi sama delujem drugače. Prvi ni imel krčev, nobenih problemov z zobki (pa mu je naenkrat izraščalo enkrat v enem obdobju 7 zobkov!), ta, drugi jih je imel.
Prvih 6 tednov je bilo pri prvem res groznih. Sem bila ko zombi. Neprespana, tečna, zaj*** , sem komaj čakala, da je zv. stopil skozi vrata in mu dobesedno porinila otroka v roke z besedami, da imam dost in naj ga ima - na, tukaj maš , sem rekla, ter dost mam, se obrnila in jokala.... Katastrofa! Še bi lahko kaj napisala.... Bom rajši nekaj drugega. Lepšega.
Sedaj/tokrat je situacija taka, da v teh prvih 6-ih tednih nisem imela nobene krize, nisem bila zombi (razen ponoči na začetku, ko nisem vedela niti kdaj sem nazadnje vstala in dojila, kljub temu, da sem vsakokrat pogledala na uro!), nobenih izpadov (mojih), nobene živčnosti,.. Resnično uživam. Dvakrat je bil res naporen dan oz. noč. Prvič ko je imel poskok v rasti pri treh tednih (se je prklapljal na joško vsakih 45 min) in še enkrat, ko je imel take krče (zj.), da sem mislila, da se tako dere, ker se mu je glavica zarasla in da ga boli - sem ga mislila k pediatrinji peljat.... No comment! (Tiste ki ne veste - mojemu  se je zelo zaprla mečava in to sedaj redno kontroliramo...)
No, hočem reči, da tokrat resnično uživam v materinstvu, pa ne hodim ven sama za tri ure (sem rekla, da bom šla, moj pravi, da naj že grem, a mi nekako ni do tega - ne še)... Si pa vzamem čas samo za svojega prvega sina in se nato skupaj igrava... Sva bila ravno včeraj zunaj in sem se počutila ko en otrok, ko sva se šla nek kao badminton , metala sva frizbi, nato še bumerang - to je bil hec, ker ga nisem znala, veliki se je pa smejal ko pri norcih, ker mami nekaj ni znala....
Naj povem, da mi največ preglavic dela moj  , ker "seje" negativno energijo kadar mali joka, on je pa živčen za pop*** . Zaradi tega se tudi kdaj spičiva, ker dela tako še mene živčno in mora potem mali piti živčni mlek...
Zj. velikega vozim v vrtec (včasih, ko z urnikom ne zmorem, ga odpelje tudi tašča, a zadnje časa kar jaz sama), nato se z potepava cel dan zunaj. Na dva dni sem doma, da si tudi mali kaj odpočije od tolikih vtisov - ga vse skupaj tako impresira, da potem težko vse "prežveči" - vse te (zanj nove) dražljaje.
Menim, da je v prvo težje postati mamica, ker vsi preveč povdarjajo "lepoto" materinstva, od nas mam, pa zahtevajo, da smo supermame - imamo vse pospravljeno tipi top, smo brezhibno naličene, oblečene za svoje moške sexy, postavne itak takoj po porodu, dobro razpoložene, vse zmoremo - tudi skuhati, .... zvečer pa voljne za sex... Hallo!!!! To ni realnost. Nihče ti ne pove, da je naporen, da se stalno prilagajaš, da moraš velikokrat zanemariti svoje potrebe (ne želje - potrebe, kot je (miren)obisk WC-ja, .... potreba po hrani,...), da imaš s seboj vedno "prikolico", da v kolikor dojiš - te vedno nekdo za nekaj vleče, zv. bi pa še dragi skakal po nas   Vse je rutina, prilagajanje, kompliciranje, ker ne veš kako bi, imaš strhove, vse se zdi podvig da kam greš in kam prideš,... nihče te ne razume, ker si poln hormonov pa še ti ne njih...
Mislim, da je to glavni razlog. Vse se preveč idealizira, nato pa ko dobiš v roke svojo štručko in spoznaš še senčno plat materinstva, misliš, da si bad mama. In še z nobenim se ne upaš o tem pogovorit - da ne bodo mislil kakšna nesposobna mama si. Hallloooo Jaz imam srečo, ker imam okoli sebe ljudi, ki se lahko pogovrajamo o tabu temah čisto odkrito, srečo, ker ne kompliciram (pravijo, da starejša mama ko si bolj kompliciraš - no, jaz manj ). In pa, na glas razmišljam, da morda sem pa tokrat tako srečna, ker vem, da ne bom več ponovno mamica in sem resnično vzela to obdobje "za svoje" in v vsakem trenutku občudujem svojega žabončka. Tudi ko se joka in je naporen. Vem, da mu nekaj ni ok, da ne more povedat in se zato joka/dere.
Ne skočim prvo sekundo, ko se prične jok, temveč poskusim ostati čimbolj mirna in v miru pristopiti k njemu in "odpraviti" za kar joka. Včasih potrebuje tudi samo mamin dotik, bližino, slišati bitje maminega srca in takrat to 100% izkoristim, se mu posvetim, ga stisnem k sebi in si dam duška. Ne skrbi me, da bi ga s tem kakorkoli navadila na "nošenje" po rokah, ker vem, da so mala bitjeca popolnoma odvisna od nas - svojih mamic, ki jim (moramo!) nuditi varno zavetje, stik/dotik in s tem se ustvarja povezanost med nami, ob tem vidimo kako nas potrebujejo.
Ob vsem tem, pa ne smemo pozabiti tudi nase in nič ni narobe, da gremo v miru na stranišče (četudi se mala sraka dere v svoji posteljici na varnem...), da v vsaj približnem miru pojemo kosilo (sama pravim zase, da sicer ne jem, temveč zmečem vase - a vsaj jem, kar pri prvem nisem, ko se je drl ko jeshar!) , ter nič ni narobe, če gremo ven za tri ure, za našega pa poskrbi ta čas nekdo drug.
Upam in želim vam, da vas , ki vas bodo v vsej svoji zahtevnosti okupirali, tudi razveselili čimprej! Dajte jim čas, stisnite ga k sebi in uživajte v danem trenutku.. Nihče ga ne pomiri tako kot le in samo njegova mama... 
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, ki prvič pričakujete in se mi to ne zdi ok. Bolj v smislu, da vsaka nosečnica pričakuje po svoje, s svojimi notranjimi občutki, pogledi,... ima svoje težave, vprašanja,.... in tu, se nobena nova nosečka več ne javlja, ker smo mamice okupirale to temo, ki pa je za 
