Roberta69
|
Najino vrtičkanje se kljub vsem vašim dobrim nasvetom in lepim izkušnjam ni dobro izteklo... Pa jaz z drugače tega, kar sem tukaj razglabljala, nisem Liamu kazala (razen če je iz globine to začutil), jaz sem mu celo pot z navdušenjem razlagala, kako fino bo v vrtcu in kako se bo lahko igral in omenjala sem mu male malenkosti (kot recimo, ventilator v vrtcu), ki vem, da so mu bile všeč, o kakšni solzici z moje strani ni bilo ne duha ne sluha (je pa mene notri tako razjedalo, da me je tele dni kar bolel trebušček (pa drugače sploh nimam nobenih nosečniških znakov, razen, da sem malce okrogla )... Danes sem šla na pogovor k ravnateljici in je tudi sama rekla, da se ji zdi, da se Liam ful muči, da je lahko razlog, da so res vsi otroci kar dosti starejši od njega (najmlajši je pet mesecev starejši od njega in je kao rabil zelo veliko časa, da se je navadil) in že dobro poznajo medsebojne fore... baje, da se je čisto razburil, ko so se usedli v krog, ko so peli pesmice (baje je začel neutolažljivo jokat ), baje je izgledal čisto nesrečen, tako da se je strinjala z mano, da bo bolje zanj, če poiščemo kakšno drugo varianto. Po moje ful odtehta, če se naenkrat vključuje več otrok in če so vsaj približno enake starosti... Zdaj moramo poiskat kakšno varstvo v skupinici otrok, ker tudi jaz mislim, da če bo še eno leto doma, zna biti drugo leto pa res problem in itak bo v vsakem primeru na slabšem, ker bodo vsi že vsaj eno leto skupaj v vrtcu. Si pa vseeno mislim, da če otrok neutolažljivo joka (OK, da malce pokaže, da mu ni kul, se mi zdi sprejemljivo), da mu nekaj res ne paše. Je pa tudi res, da se večina nekako prilagodi, ukloni, jim vrtec na tak ali drugačen način ustreza, nekateri so pa tam skos bolj ali manj nesrečni - žal in močno upam, da za Liama in aprilčke, ki odhajajo v vrtec aprila, ne bo tako. IZVIRNO SPOROČILO: trnuljčica Posadka- na področju dojenja se vedno razvname preveč strasti na področju dojenja, tako da se meni ne splača izražati svoje mnenje glede tega... Sicer pa 100 ljudi 100 mnenj. To je pa čisto res . In ker sem jaz v manjšini (večina neha dojit že pred enim letom), sem na to temo prebrala takšne in drugačne, čeprav moram reči, da med stroko skoraj nisem naletela na tak "negativen" odnos, no, se že najde kakšna zdravnica, ki pacientki reče, da morda pa res že malce dolgo doji , na splošno pa so tisti, ki so tej temi res posvetli nekaj pozornosti, zelo pozitivno naravnani. Pri nas doma je bila "dilema" z očijeve strani, da Liama s tem slučajno ne razvajava (zato sem se o vsem še bolj pozanimala)... Iz mojih oči je pa takole: da strokovnjaki to odobravajo zaradi ne vem kakšnih sposobnosti mleka (sicer bi jaz to lahko samo potrdila, ker je Liam res zelo zdrav) se mi zdi bolj tako, jaz mislim, da gre tu zgolj za čustveno navezanost, bližino... nikakor pa ne bi rekla, da gre za posesivnost (kaj pa ima par letnik drugega na svetu kot svoje starše )... Meni se zdi edino normalno, da se za otroka potrudim maksimalno in ker mislim, da je dojenje nekaj naravnega (se naravno začne in konča), se počutim prav enkratno, da otroku tega po nepotrebnem ne odvzamem . Simvir, kako pa to, da tako dolgo niste dobili vrtca? Pa je bil potem edini nov v skupini ali se je takrat priključil še kdo? Je pa recimo tale naš sosed (s katerim sta se z Liamom nekaj časa pazila skupaj - se drugače ful pogrešata), star bo zdaj 3 leta, ker je toliko časa skoraj samo s staršema (otrokom na igriščih/v igralnicah se zaradi bolezni izogibajo), postal čisto posesiven, ima občutek, da je vse njegovo, ničesar noče deliti...
|