Matejčika
|
IZVIRNO SPOROČILO: bela.kava V bistvu je še slabše, sicer sva zaprosila za posredovanje ustreznih organov, a mislim, da ni realnih možnosti za srečen konec (bom pa naredila čisto vse, da se stvar zatrese, trenutno me pri sebi držijo taki silno neplemeniti vzgibi kot sta jeza in maščevanje). Jaz sem se od "mojih" punčk že poslovila v sebi, upam, da jima bodo našli dobre starše in ju ne bodo kar v rejništvu "pozabili" Čeprav po tem kar vem sedaj, pravzaprav nočem niti razmišljati, kaj se jima lahko vse zgodi. Ta izguba je ena taka nenavadna reč, saj v bistvu nisem imela nič, kako bi lahko kaj izgubila. Pa očitno lahko izgubiš sanje o prihodu domov, sanje o prvem skupnem rojstnem dnevu, sanje o prvem morju, sanje o prvem Božiču (ok, ker vem, da ta forum čekira tudi moja mama, se bom tu ustavila, ker najbrž nima dovolj velike količine robcev doma ) Amapk stvari se zgodijo z nekim razlogom, sicer to presega moje dojemanje za zdaj, pa bo že čas pokazal. Naivnost in vera v to, da so ljudje v bistvu dobri sta se umaknili, a utrdilo se je prepričanje, da največ kar ima človek je njegova integriteta, poštenost, sposobnost razlikovanja med belim in črnim, tudi ko se znajde v navidez sivem območju. So meje, ki jih ne prestopiš. Tudi, ko si povsem na tleh. Ojoj! Tako hudo mi je... Upam, da se nakoncu vseeno dobro izide. Mislim nate! Zdaj sem še sama v dvomih, če sploh naj pošljeva papirje v MK. Saj ne stane tako veliko. Ampak če imaš samo eno plačo pri hiši, je tudi 2000e preveč, če te potem tak grdo zaj.ebejo. IZVIRNO SPOROČILO: Saša27 IZVIRNO SPOROČILO: Matejčika IZVIRNO SPOROČILO: Saša27 IZVIRNO SPOROČILO: Matejčika Aja, še to. Kaj za Makedonijo tudi rabiš fotoalbum? Ker meni soc.delavka ni nič rekla. Ne ne rabiš fotoalbuma. Sem dolgo zbirala pogum in končno poklicala v Makedonijo. Rekli so mi (če sem pravilno razumela), da so se stvari malo upočasnile, ker imajo ogromno vlog za posvojitev. Rekli so mi, da naj še pokličem, ker zaenkrat nimajo podatkov. Glede na to, da bo verjetno vse skupaj malo dlje časa trajalo, sva se z možem odločila za drugo pot. Imava dobrega prijatelja iz Kosova, ki je obljubil, da se bo pri njih pozanimal kako potekajo mednarodne posvojitve. Zaenkrat sva izvedela samo to, da imajo tam ogromno otrok za posvojitev, večinoma so punčke, starost do 1,5 leta. Ko izvem kaj več, sporočim. Daisy, še enkrat naj ti povem, da sem res zelo vesela zate in tvojega moža, ter seveda za vajinega sinka. Tudi tebi BK želim, da čimprej dobiš v naročje svoj zaklad, ter seveda vsem ostalim, ki ste na enaki poti, srečno Kak dolgo pa je že, od kar si oddala vlogo za posvojitev? Tak da malo vem, na kak dolgo se moram pripravit čakat. Matejčika, mi2 sva oddala vlogo nekje konec novembra 2009, sedaj pa verjetno nekje leži in se nanjo nabira prah Včasih pomislim, ali je sploh vredno vseh živcev, ali nama je sploh namenjeno, da bova nekoč imela otroka, včasih bi se najraje razjokala in na glas zavpila NOČEM VEČ, NE ZMOREM VEČ.... Deset_ let se že boriva, enkrat sva bila že čistu blizu, pa nama je sreča obnila hrbet, k sreči pa imava eden drugega.... Tudi sama sem že pomislila na to: ne zmorem več. Midva se boriva 6 let. In tudi midva sva bila enkrat že čisto blizu (ticker), pa je tudi nama sreča obrnila hrbet. Pa sva se pobrala in šla naprej. Se odločila za posvojitev. Papirje imava vse (razen obiskov in mnenj). Zdaj pa berem vajine poste in sem v dvomih. Ali zapravit 2000e (prevod) za nekaj kaj bolj neuspešno, ali prišparat za Rusijo ali Ukrajino.
_____________________________
Ne mečte pušk v koruzo, ker se lahko zataknejo v moj kombajn, potem pa mam pravo sranje! :)
|