Roberta69
|
Imena: pri nas so bile že prvič težave na tem področju in zdaj zna bit enako . Nobenemu od naju ni bilo nobeno ime nikoli waw... tako da je bil na zadnje moj škratek poimenovan šele dobre 3 tedne po rojstvu . Je pa dobil ime na tak karizmatičen način , in sicer sem en dan sanjala, da mora biti mojemu sinu tako ime in ker nama je bilo obema po vrhu vsega še zelo všeč, ga je potem tudi dobil . So nama pa vsi govorili, da to kar veš, ko rodiš, ja pa jade... nama so vsi po vrsti najedali, češ da zdaj je pa res že cajt, da ga poimenujeva, itd. nama je pa dobesedno, malce grdo povedano, dol viselo, ker to pač ni bila ena pomembnejših reči takrat, ja kaj pa ima dojenček res od imena . Upam, da bova tokrat bolj hitra . Dojenje & nosečnost: bom povedala celo mojo zgodbo o dojenju . Ko še nisem bila mama, me je dojenje v javnosti prej kot ne motilo, čeprav sem dojenju redko kdaj namenila besedo, misel ali pogled. Ko sem postajala mama, me je dojenje začelo vedno bolj zanimati, tako da sem sprejemala vse sorte nasvete, poslušala zgodbe, itd. Moj sinček je bil prve mesece pravi zaspanček in tudi v porodnišnici je skoraj ves čas spal (umirala sem od dolgčasa), soporodnici sta pa non-stop dojili, tako da sem se čist zasekirala, da nimam mleka, ker vlekel je zelo kratek čas, pa še to se mi je zdelo, da nič ne priteče ven. Ker imam precej velike prsi, se mi je zdelo, da ga bom čisto potlačila, tako da sem za pomoč prosila sestro, ampak so bile bolj neprijazne, tako da mi dosti niso pomagale. Po tehtanju je bilo jasno, da super napreduje in da imam mleko . Ko se je bližal prvi rojstni dan in je veliko mamic že prenehalo z dojenjem (zmanjkalo mleka), sem poslišala izkušene mamice, kako ga pred koncem porodniške odstaviš in je to to. No in ker jaz do danes niti za sekundo nisem čutila, da bi morala mojemu sončku vzeti nekaj, kar mu godi, koristi in je mati narava določila, da je tako, ga še danes, pri 2 letih dojim . Sicer je nosečnost prinesla veliko neprijetnosti, prsi me vsakič, ko se pristavi, bolijo za znoret, ampak J... ga. Sem prebrala vso možno literaturo, ki sem jo na to temo našla in znanstveno podprto mnenje je samo v prid dojenju do... pomisleki, ki "krožijo" naokrog, nimajo nobene osnove, skratka dojenje je v vsakem pogledu zelo pozitivno in nikakor negativno ne vpliva na otroka. Je pa seveda spet vse odvisno od posameznika. Na splošno pravijo, da naj se preneha z dojenjem, ko mamici oz. dojenčku/otroku to ne ustreza več. No, jaz sem zaenkrat trdno odločena, da se bo sonček odstavil sam, ko bo to pač hotel (močno pa upam, da bo to do šole ). Jaz nameravam dojiti oba (če se sin do takrat še ne odstavi) in me zaenkrat nič ne skrbi, da ne bi šlo. Bi bila pa zelo vesela, če bi kje lahko dobila še kak info iz prve roke od mamice, ki je tandemsko dojila, tako da če kakšno poznate... Prehranska dopolnila: jaz sem prve mesece jemala Tifol, da je bilo bolj ziher, sem se pa trudila, da bi čim več folne kisline dobila po naravni poti. Načeloma sem bolj proti raznim dodatkom, ker sem po prebranem nekako prišla do zaključka, da si z dodajanjem lahko narediš več škode kot koristi, v smislu, če v telesu recimo porušiš ravnotežje med magnezijem in kalcijem (z dodajanjem enega ali drugega/obeh) narediš več slabega kot dobrega, itd. Sem za naravne dodatke, kot so alge, melasa (sladkor, to sem zadnjič prebrala in čist zapela za to, še ne uživam, pa bom), aloe vera, itd. Železo imam zaenkrat OK - 130. Mi je bilo pa v porodnišnici nekaj ful smešno. Po porodu skos ponujajo neke tablete proti bolečinam itd. in jaz nisem vzela ničesar, pa tudi nekega "odvajala" nisem hotela, ker sem šla naslednji dan na blato (sicer ne tako lahko kot ponavadi, ampak vseeno), pa mi medicinski brat reče, da kaj se zmišljujem, da še nobene porodnice ni videl, da bi šla drug dan na blato, da sigurno samo tablete nočem pojest .
|