grahek85
|
U, sem našla nekaj zanimivega o GH:
organizacija WHO je 2. aprila 2001 izdala poročilo svojih izvedencev. Strokovnjaki so sistematično pregledovali znanstveno literaturo, katerih raziskave so primerjale polno dojenje do 4-6 meseca starosti in polno dojenje polnih 6 mesecev. Opazovali so različne faktorje: pri dojenčkih - rast, stanje železa, obolevnost, atopične bolezni (alergije) in motorični razvoj; pri materah - poporodno izgubo teže in amenorejo (odsotnost menstruacije). Raziskave in skrbna opazovanja so pokazale, da polno dojenje najmanj 6 mesecev izrazito pripomore k manjšemu številu okužb prebavil in drisk, manjši obolevnosti otrok, daljši laktacijski amenoreji (odsotnosti menstruacije) pri materah in hitrejši izgubi teže mater po porodu. Tako WHO izrecno priporoča polno dojenje najmanj 6 mesecev.
Ali so vsi otroci pripravljeni na gosto hrano točno pri 6. mesecih? Seveda ne, nekateri otroci malce prej, nekateri celo mesec ali dva kasneje. Ne glejte na koledar, ampak opazujte svojega otroka. Kdaj je pravi čas za uvajanje goste hrane, nam bo povedal otrok sam, z določenimi znaki. Tudi če je otrok mlajši od šest mesecev in je "osvojil" nekatere znake za pripravljenost na gosto hrano, nikar ne hitite. Zdrav dojenček, ki je "zrel" za gosto hrano, naj bi:
- samostojno in dobro sedel
- imel razvito koordinacijo roke-usta
- izgubljal izrazit refleks izplazenja jezička, ki je potreben za sesanje
- otrokova prebavila so že dovolj zrela za sprejem druge hrane (nezrelost vidimo tako, da otrok izloča cele koščke neprebavljene hrane)
- je sposoben hrano prežvečiti in pogoltniti
- dobiva ali že ima zobe in ima veliko željo po žvečenju
- kaže izrazito zanimanje za hrano na krožnikih družinskih članov in grabi hrano z njih
- nenadno povečanje števila podojev (ki nimajo vzroka v bolezni, zobenju, poskokih v rasti ali zaradi spremembe običajnega načina življenja v družini)
Ko nam dojenček z zgoraj naštetimi znaki pokaže, da je čas za začetek goste hrane, se starši nato vprašamo: kako? Pomembno je, da na začetku:
- otroku predstavimo naenkrat samo eno živilo
- prva živila mu predstavimo v zelo majhni količini (žličko ali dve), četudi je otroku hrana zelo všeč in bi vidno rad pojedel več
- ko mu predstavimo drugo živilo, naj prvo živilo uživa najmanj en teden (zato, da lahko takoj ugotovimo morebitne vzroke alergijske reakcije na določena živila)
V različnih deželah, v različnih kulturah so priporočila, s katero hrano naj najprej začnemo, zelo razlikujejo. Od priporočil, da začnemo s pretlačenimi bananami, surovim, pretlačenim avokadom, skuhanim ali pečenim (sladkim) krompirjem do priporočil, da začnemo s sadnimi sokovi ter priporočil, da začnemo z žitaricami (riževimi kosmiči). Nato sledijo po vrstnem redu uvajanja še sveža sadje in zelenjava, meso, ribe, žitne jedi.
_____________________________
Najina mala velika ljubezen
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Mož tudi ni, partner mi je pa taka grda beseda... 
Sem se zbudila od prepolnih jošk in ker je tamali dremal kot polhek, sem si šla črpat. Mleko sem dala v vrečke za zamrzovanje vode (ki imajo take kroglice) in nas bodo čakale za kašice. No seveda se je potem tamali zbudil in nekaj malega pojedel, vmes prdkal, kakcal in se smejčkal, pa nikakor nazaj zaspat. Šele ko sem ga dala v košek v dnevno in ko se je nagledal vsega okoli njega, ga je zmanjkalo. Mami pa takoj na RR 
. Do sedaj je vlačil vse prstke po rokah in me niti ni tako skrbelo, sedaj pa samo palček, čim se obrnem za minuto stran, ga že ima v ustih, če mu pa dudo hočem podturit, pa tako faco naredi, kot da sem mu ne vem kaj nagravžnega dala. 
Uf mi počasi leze čas... 
