Rubin.
|
Ojoj, sedaj pa imam slabo vest. Se iskreno opravičujem, da se nisem nič javljala, vsem ki ste bile v skrbeh za nas. Ni opravičila, da si ne bi vzela vsaj minute in kaj napisala. Bom edino poskušala malce obrazložit, zakaj je temu tako. Meni dnevi tečejo ekspresno hitro, bi bila vesela, če bi dan imel več kot 24 ur, mogoče bi več spala . Zjutraj štartam v bolnico in sem tam, dokler ne grem po Laro v vrtec, popoldan z njo mi mine kot tren, zvečer pa je na vrsti vse tisto, kar ne uspem čez dan. Če imam srečo ob 23h padem v posteljo, če zaspim pa je odvisno od zgornjih sosedov, če nimajo glih fešte. Če se katera kaj spozna na romsko politiko ve, da ti enkrat tedensko cigumigu do jutranjih ur ne uide in ponavadi je to med tednom. Meni je sicer vseeno kateri dan je, ker moja rutina je vsak dan enaka, edino med vikendom ne grem po Laro. Takrat imam srečo če spim 2-3 ure, ampak sem tisti dan čist povožena. Se pa lahko pohvalim, da mi je uspelo, seveda v sodelovanju z Gajino zdravnico urediti vse za zavarovalnico. Papirovja, da si ne moreš mislit. Imam pa srečo, da so bili tako na mariborski, kot na ljubljanski zdr. zavarovalnici zelo prijazni in je šlo vse gladko, kar se tiče odobritev. Javna pohvala obema uradnikoma, ki imata, kakšno naključje enak priimek . Nekaj robe imam že doma, nekaj jo še čakam. Tudi za lekarno sem naredila ves seznam in jim ga dostavila z naročilnicami vred, sedaj samo še čakam na robo. Počasi bomo imeli vse doma, samo tistega, ki bi to rabil še ne. Veliko me jih sprašuje kdaj bo Gaja doma. Lani sem še vehamentno odgovarjala naslednji mesec, sedaj pa samo skomignem z rameni. Enostavno ne vem. Sedaj so moja pričakovanja že tako padla, da bom vesela, če bo pred enim letom. Glede na to kako lepo je napredovala, sem lahko mislila da bo slej ko prej doma. Ko pa vidiš, da lahko pride nekaj nepredvidljivega, pa bog ne daj, da še enkrat, pa res ne veš. Sedaj je Gaja o.k. Meni se zdi čist takšna kot pred boleznijo. Le tega kisika se ne more znebiti. Mislim v %, da bi ga znižali. Ker prej ji je zadostovalo že 35%, sedaj pa sem presrečna če pride pod 60%. Drugače pa je živahna, kadar ji nič ne manjka je pravi dobrovoljček, zelo sodeluje, ko zjutraj pridem in jo pozdravim, to je veselja. Steguje ročice, kar ponori od veselja. Danes sem jo lubčkala in je bila kot ena mala muca, mi je nastavljala najprej eno ličko, pa potem drugo. Jaz sem se pa čisto stopila zraven. Vam ne morem povedat, kakšen balzam je to za dušo. Komaj čakam, da pride domov, da se bomo imeli v izobilju. Dadaegon in Ch.21 kaj naj vama rečem? Enostavno ne vem, nimam besed tolažbe. Ko je bila Gaja tako uboga, mi tisti sej bo, ni veliko pomagal. Pa sem na pol v šali vsakemu, ki mi je rekel, sej bo boljše, rekla, da če bi za vsak tak stavek dobila en euro, bi bila že milijonarka. Ampak razumem ljudi, hočejo pomagat, ti rečt nekaj v tolažbo, pa ne vedo kaj. Evo, še sama sem sedaj v isti situaciji. Potrpljenje, potrpljenje, potrpljenje - to mene rešuje. Pa seveda Lara popoldan, da se malo raztresem in ne mislim samo na to. Pa "RR tetice", ki so takšne optimistke in čeprav se mogoče tega ne zavedajo v polni meri, zelo dobro vplivajo na mene. Ker, ali ni lepo, da nekdo, ki sploh ne pozna ne mene in ne moje družine, mi želi vse dobro in je v skrbeh za nas. A ni to čudež? Lepo je biti tako povezan in vedeti, da vam ni vseeno. Uškinamama - da ne pozabim, tvoja kravica je zakon! Da razložim: uškinamama je Gaji poslala kravico z melodijo. In Gaja jo obožuje. Ji sledi z očkami in ko daš melodijo, se umiri in jo posluša. Res ji je všeč. Sej ima v bolnici še ene par igrač, ampak kravica je zakon . Hvala VSEM, ki ste v skrbeh in mislite na nas. Kljub temu, da ne pišem tako pogosto, kot bi lahko, se vam vsak dan v mislih zahvalim, za pozitivno energijo in lepe misli.
|