gia15
|
moje mneje glede spanja: pri nas se vsi trije najbolj spočijemo, če vsak spi v svoji postelji - mala v svoji in midva na najini veliki. spi v svoji sobi od 5.mes. starosti in ni nobenih problemov; ko jo odnesem spat je še budna, se poljubčkamo za lahko noč, ji vklopim glasbo in zaspi, včasih čez pet min, včasih pa tudi komaj čez dobre pol ure. el. varuško imamo, a je ne uporabljamo, ker je njena in najina soba blizu in jo slišim skozi odprta vrata. do sedaj je mogoče dvakrat spala z nama čez noč, ko je "sitnarila" in sem morala biti nad posteljico da me vidi, pa mi je "presedlo" in sem jo potem vzela k nama v posteljo in je bilo ok, ona je sicer nekaj časa čebljala, naju vlekla za lase in potem zaspala. meni ni problema, moj pa ne more brezskrbno spat, ker se boji, da malo ne "zmečka". jaz sem bila tega mnenja tudi v nosečnosti in sem se potem kar držala, da vsak spi v svoji postelji; dokler je bila čisto majčkena je spala poled najine postelje v zibki, zdaj pa, kot sem že rekla, v svoji posteljici. zjutraj pa jo vedno prinesem k sebi v posteljo in se potem dojiva, crkljava, včasih tudi po eno uro. in še nekaj, bia, naj te ne peče vest glede tega, ker klara spi z vama, če vam je tako ok, kul. sej bo pa kasneje šla spat v svojo sobo, se bo že navadila. in istega menja sem glede nošenja-prenašanja , če jim je tako všeč in se le tako pomirijo, je to najmanj, kar lahko storimo zanje. saj se hitro odvadijo, ko so enkrat na tleh in se kobacajo, je vse drugo bolj zanimivo kot nošenje. moja mala se mi včasih kar upira in z nogicami pleza po meni in sili na tla, ko jo kam "prenesem". uf, sem se razpisala... grem spat, jutri-danes gremo malo pohajat in proslavit moj 26.r.d.
|