Anonimen
|
Evo moja porodna zgodba: V nedeljo sem imela okoli 14 ure sprejem, kjer so mi naredili CTG, okoli 17 ure sem dobila tako imenovano zadnjo večerjo - gris in potem ctg ter spanje V ponedeljek - ob 6 uri zjutraj so mi naredili najprej klistri (nobeni bav bav), sledil je CTG ter čakanje. Ker sem vedla da sem prva na vrsti sem bila kar malo živčna. Okoli 7 ure so me že začeli pripravljati za operacijo - naredili so mi britje in dali urinsko vrečko - je bil prav čuden občutek med nogami Ob 8 so me lepo peljali na kirurški oddelek. Tam sem imela še par pogovorov, nastavili so mi kateter v žilo (to je bolelo ko , ker so imeli problem najti kako žilo), kasneje so mi prevezali še noge - zaradi nevarnosti krčnih žil. Slišim babico, kako preganja osebje, da nej pohitijo, da je moj G točen do sekunde). Grem lepo na operacijsko mizo, ker je bila polna operacijska soba osebja - okoli 15 ljudi, sem se počutila kot na razstavi v moderni galeriji . Razkužijo mi trebuh, privežejo noge, ter govorijo kaj vse delajo z mano in potem v momentu zaspim z kisikovo masko na ustih. Naša punca se je rodila ob 8.38. Ko sem se zbudila, sem bila vsa omotična, nekaj časa sploh nisem videla jasne slike, vse je bilo meglen okoli mene. Zeblo me je ko pri norcih, edino kar tisti čas vem, da sem prosila nekaj za protibolečina, ter besede osebja, kako imam lepega otroka ter da je bila punca težka 4500g. Nekaj časa sem bila še na oddelku na kirurgiji, kjer sem okoli 12 ure prišla malo k sebi in prosila, da naj me čimprej odpeljejo na oddelek, da bom lahko videla Zaro. No to so okoli 13 ure tudi naredili, vmes je bolečina malo prenehal, ampak trebuh je pa še zmeraj bolel kot . Zvečer sem prvič tudi vstala pa še to samo za sekundo, ker več nisem bila sposobna. Drugi dan pa že malo bolj resneje, ker sem sem mogla zrihtati, da so me odpeljali na oddelek. Mi pa je prišel v sobo čestitat sami Georgiev - zgleda je videl, da bi naredil veliko napako če bi me pustil rodit normalno in me je vse dni zelo lepo imel na skrbi. 1dan po operaciji - prva hrana je bila albert keksi in prepečenec, juha brez okusa in zvečer isto kot za zajtrk. Osebje je bilo prijazno, zmeraj sem dobila, kar sem želela, protibolečinske injekcije ki so prvi in drugi dan res super, kasneje sem jih pa že začela zavračati, ker sem rekla, da bom že potrpela. 3dan po operacija sem dobivala že normalno hrano in je bila to rundo res okusna. Naša mala Zara je imela kar močno zlatenico, zato je bila 2 dni pod lučko. zdej pa morem it ....... napišem epilog kasneje
|