Anonimen
|
takole se opredeljuje nasilje v družini :
3. člen
(opredelitev nasilja v družini)
(1) Nasilje v družini (v nadaljnjem besedilu: nasilje) je vsaka uporaba fizičnega,
spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja oziroma opustitev dolžne skrbi proti
družinskemu članu iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: žrtve) ne glede na
njegovo starost in spol.
(2) Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile, ki pri družinskem članu povzroči
bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na nastale poškodbe.
(3) Spolno nasilje so ravnanja s spolno vsebino, ki jim žrtev nasprotuje, je vanje
prisiljena ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena.
(4) Psihično nasilje so ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah,
ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske.
(5) Ekonomsko nasilje je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje družinskega člana
pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premoženjem, s katerimi žrtev
samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja
oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov.
(6) Zanemarjanje je oblika nasilja, kadar oseba opušča dolžno skrb za družinskega
člana, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti ali drugih osebnih okoliščin.
takole pa se obravnava v tem zakonu otroke :
4. člen
(posebno varstvo mladoletnih družinskih članov)
(1) Posebno varstvo pred nasiljem uživa mladoletni družinski član (v nadaljnem besedilu:
otrok).
(2) Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim
članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja.
17. člen
(varstvo otrok)
(1) Postopek za odločitev o ukrepih iz prvega odstavka prejšnjega člena začne sodišče v
primerih, ko je žrtev otrok, na predlog otroka, starejšega od 15 let, enega od staršev, če
mu ni odvzeta starševska skrb ali centra za socialno delo. Če so navedeni ukrepi
izrečeni zaradi varstva otroka, spremlja njihovo izvajanje center za socialno delo.
(2) Center za socialno delo je dolžan izvesti tudi vse druge potrebne ukrepe za varstvo
otroka v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja.
pa še obrazložitev 4. člena -
4. člen
Posebno varstvo otrok predlaganega zakona je utemeljeno na določbi 56. člena Ustave
RS, ki zagotavlja otrokom posebno varstvo med drugim tudi pred telesnim, duševnim ali
drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem. Zaveza držav do posebne zaščite otrok izhaja
tudi iz Konvencije o otrokovih pravicah, še posebej iz njenega 3. člena.
Določba 4. člena predlaganega zakona tako sledi Ustavi RS in Konvenciji o otrokovih
pravicah in opozarja vse organe, ki obravnavajo primere nasilja na posebej pozorno,
skrbno in odgovorno obravnavanje otrok kot žrtev nasilja v družini. Posebna skrb za
otroke kot žrtve nasilja v družini je izražena tudi z določitvijo posebnih ukrepov za
varstvo te skupine žrtev, ki so zajeti v zakonu, ki ureja družinska razmerja. Posebno
varstvo otrok zagotavlja predlog zakona tudi z razširitvijo opredelitve otroka kot žrtve
nasilja v družini, saj je otrok žrtev nasilja tudi, če se nasilje ne izvaja neposredno nad
njim (neposredna žrtev), ampak tudi v primeru, če živi v okolju, kjer en družinski član
izvaja takšno nasilje nad drugim družinskim članom. Prisotnost pri izvajanju nasilja nad
drugim družinskim članom oz. zavedanje obstoja takšnega nasilja pri otroku povzroča
strah oziroma občutek ogroženosti in na takšen način ogroža njegov razvoj.
Posebnih ukrepov za ostale ranljive skupine in s tem njihovega posebnega varstva
zakon ne uvaja. Med polnoletnimi žrtvami je več skupin, kot npr. invalidne osebe,
starejše osebe, ki potrebujejo različne metode obravnavanja v okviru stroke socialnega
dela in sodelovanje specifičnih institucij (kot npr. iskanje namestitve starejše osebe v
Domovih za starejše). Zakon opozarja na specifičnosti nasilja nad njimi v 6.odst. 3.člena,
ko posebej opredeljuje zanemarjanje dolžne skrbi kot posebno obliko nasilja v družini.
Pravila stroke in medsebojnega sodelovanja iz 10.člena pa bodo morala upoštevati
specifičnosti obravnavanja in iskanja rešitev (predvsem nastanitvenih) za te skupine
žrtev.
...pa še 17ga...
17. člen
Tudi mladoletna žrtev lahko predlaga prepoved nasilnih dejanj iz prejšnejga člena, če je
starejša od 15 let, sicer pa lahko izreče prepoved nasilnih ravnanj na predlog staršev ali
centra za socialno delo.
Varstvo ogorženih otrok podrobno določa zakon, ki ureja družinska razmerja. Pojem
ogroženega otroka je širši od otroka, ki je žrtev nasilja v družini, zato bi bilo neprimerno,
da bi navedene določbe iz družinske zakonodaje prenesli v ta zakon. Na ta način bi
namreč postalo nemogoče izrekati nekatere ukrepe tudi za druge primere ogroženih
otrok. Prepisovanje the ukrepov v Zakon o preprečevanju nasilja v družini pa bi bilo tudi
neprimerno in bi nedvomno v praksi povzročalo zmedo, kdaj ravnati po katerem zakonu
in kako se ta dva predpisa dopolnjujeta. Zakon zato napotuje na uporabo zakona, ki
ureja družinska razmerja.
pa še difinicija fizičnega kaznovanja v novem zakonu -
Odbor Združenih narodov za otrokove pravice opredeljuje telesno kaznovanje kot: »kakršno koli kaznovanje, pri katerem se uporablja fizična sila, in ki povzroča določeno stopnjo bolečine ali neugodja, tudi najmanjšo. Večinoma je to pretepanje (»dajanje po riti«, »klofutanje«, »šeškanje«) otrok z roko ali različnimi predmeti – bič, palica, pas, čevelj, lesena žlica itd. Lahko vključuje tudi, na primer, brcanje, stresanje ali metanje otrok, praskanje, ščipanje, grizenje, vlečenje za lase ali ušesa, prisilno zadrževanje otrok v neudobnih položajih, povzročanje opeklin in oparin ali prisilno požiranje (na primer umivanje otrokovih ust z milom ali siljenje otrok k požiranju pekočih začimb)«.
|
Natisni
). V čem bo razlika med prejšnjo prepovedjo nasilja in zdajšnjo?
in da si zasluži eno čez rit. in da je tak zato, ker ga nikol ne udarim
