zmajaz
|
IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa* Misliti mi je dala tema "Dan revščine" (s foruma "O šolarjih"), zato me zanima, kako ve gledate na revščino/bogastvo - kdaj je človek za vas reven/bogat? Je reven tisti, ki nima 300€, da bi jih podaril v dobrodelne namene? Tu je zadeva taka, da bi si tako cifro veliko ljudi verjetno lahko odtrgalo, če bi morali, ampak je pa zelo malo takih, ki bi si jih dejansko bili pripravljeni, tako da je razlika, če dejansko nimaš 300 eur ali nisi pripravljen dati 300 eur. Je bogat tisti, kateremu pred hišo stoji nov Mercedes, doma pa jedo hrano iz Karitas-ovih paketov? Tole je pa zame navadna svin**rija - ne morem lepše rečt - odžirat hrano, tistim, ki zares nimajo zanjo. Je reven vsakdo, ki hodi na Rdeči križ po hrano? Če hodi ponjo, ker si je ne more kupiti, potem je res reven, če pa samo izkorišča, potem pa ne. Pa je še pri takih zadevah žal pogosto tako, da je tistemu, ki bi zares rabil, nerodno iti, izkoriščevalcem pa prav nič. Je bogat vsakdo, kogar vidite v dragi restavraciji, kjer je kaviar? Je reven vsakdo, ki kupuje v Kik-u? Nikakor ne. Marsikdo je daleč od tega, da bi bil reven, ampak se mu enostavno zdi brezveze devat neke velike cifre za oblačila in jih nevekolikokrat preplačat. Je bogat vsakdo, ki ima majico z napisom Escada? Kakšno je za vas merilo reven - bogat (izključno v materialnem smislu)? Reven je zame tisti, ki mora vsak cent trikrat okoli obrnit in dobro premisliti, kam ga bo dal, da bo preživel do naslednjega prihodka. Zares bogat je pa zame tisti, ki si lahko privošči skoraj vse, kar si zaželi. Potem je pa tu še veliko vmesnih nijans - težko je potegnit črto vmes. Imaš namreč ljudi, ki bi lahko čisto spodobno živeli, pa si nakopljejo na glavo več, kot zmorejo in potem zaradi velikih kreditov kljub spodobnim dohodkom komaj shajajo iz meseca v mesec. In kot kakšne se smatrate ve - kot revne ali kot bogate? Jaz bi se uvrstila nekje vmes, če bi se morala opredeliti prav v eno ali drugo skupino, bi se pa uvrstila prej med bogate, ker mi v življenju nič ne manjka - imam streho nad glavo, imam več kot spodoben avto, nimam nobenega kredita in nobenih zadev na obroke, imam kar spodobne prihranke, tako da če si nekaj zaželim (to mislim neko zadevo, ki stane nekaj sto evrov, morda tudi kakih 1000 - ne pa neke pretirane zadeve, ki bi stale več tisoč evrov), si lahko grem kupit, ne da bi morala razmišljati, če se mi bo to kje drugje poznalo.
|