tulpek
|
Bom pa še js napisala malo več o porodu, ker moj mali Tjaš ravno tako lepo spi... ponoči smo imeli pa veselico, bi vsaki dve uri jedel čez noč . Požeruh mali . Glede poroda: so mi sprožili na 11 dan zaostanka (kar verjetno tako vse veste, ker sem tako sitnarila tu gor ), ker sicer mali verjetno sploh ne bi hotel ven. Sem imela srečo, da niso čakali do 14. dne, se me je ena G usmilila, verjetno predvsem zato, ker je videla, da imam po menstruaciji rok celo en teden prej in se je že takrat, ko me je vprašala to, začudila... potem si je pa verjetno mislila, da ziher je ziher... V torek prejšnji teden so me zaradi rahlega krvavega izcedka obdržali na oddelku in pregledali mene in malega preko UZ. Nato so mi v sredo dali gel za mehčanje materničnega vratu in sem čakala, če se bo kaj začelo samo od sebe. Ker ni bilo nič, so mi v četrtek, ob 11.30 so mi predrli mehur in me dali na umetne popadke, slabe 4 ure kasneje sem pa že imela svojega malega v rokah. Odpirala sem se zelo hitro, vaginalnih pregledov babice sploh nisem čutila, čeprav sem prej večkrat brala, kako je to grozno. Potekalo je brez zapletov, sem pričakovala, da bo hujše, oz. da bodo tisti najmočnejši popadki trajali dlje in ko mi je babica rekla, da zdaj bomo pa pritiskali, sem bila čisto presenečena, da že. V glavnem, popadke se je dalo predihat, moj me je mogel masirat čim bolj močno, da mi je malo speljal bolečino v podplate. Sam iztis pa ni šel tako hitro, kot sem slišala od nekaterih, ker se mi je mali nekam zataknil in je trajalo kar nekaj časa (verjetno sem pritiskala vsaj pol ure), da so se odločili, da me prerežejo. Potem je pa takoj v naslednjem potisku padel ven. Bi me lahko prej prerezali... ampak so pač poskušali brez. Znotraj se na srečo nisem raztrgala. Sem pričakovala, da bo vse to bolj bolelo, saj je bilo precej boleče in sem na trenutke imela občutek, da imam vsega dost in da se ne grem več tega.. .ampak sem bila pripravljena na hujše. Mislim, da je bilo to dobro. Mi je pa od vsega v najslabšem spominu ostalo rezanje, ker sem videla, da so vzeli orodje in se pri naslednjem popadku in pritiskanju nisem mogla skoncentirat na popadek, ampak sem samo čakala, da me prerežejo in sem to fajn čutila. Poleg tega imam fobijo pred iglami in podobnimi zdravstvenimi pripomočki in mi je bilo to huje kot popadki in porod. Tjaš je imel 3krat ovito popkovnico okrog vratu in enkrat okrog telesa, zaradi česar me je skoraj kap, ko sem to videla, ampak je je imel še vseeno veliko, tak da ni bilo panike. Osebje v CE P je itak super, babica je bila skoz zraven, nekaj časa sta bili celo dve, pri iztisu je bila zraven cela zasedba, 2 babici, ginekologinja, še ena oseba, za katero ne vem, kaj je bila in še ena, ki je verjetno delala specializacijo za porodničarja, ker ji je G razlagala, kaj dela. In me je zato lepo, po šolsko zašila. Vsi, ki so kontrolirali šive, so bili presenečeni, kdo me je to šival, da je tako lepo in pravilno :) Baje potem manj boli pri celjenju, tako da raje ne razmišljam, kako bi bilo, če bi bila grdo zašita. Ima pa Tjaš malo oteklino na glavici, ker ni mogel ven in je pritiskal nekam, ampak bo kmalu izginila. Izgubila sem malo več krvi, kot je običajno, ampak nič kritičnega. Se mi je pa to zelo poznalo naslednja dva dni, ko sem bila ful šibka in me je kar zanašalo. Obraz sem imela pa čisto bled, ko sem se pogledala v ogledalo, se mi je zdelo, da to sploh nisem jaz. Se mi je veliko nekih peg videlo, ki se sicer zlijejo z barvo obraza, takrat so bile pa zelo očitne.
|