giotti
|
Lupinca, jaz se izobražujem samo zato, ker ne zaupam dovolj našim zdravnikom in da se bom zavedala, kaj kot ženska zmorem in kakšne pravice imam med rojevanjem. Če ne bi prebrala te knjige in pa od Wagnerja Moj porodni načrt, ne bi imela pojma, kakšna vsa zdravila obstajajo na primer za umetne popadke in kakšne stranske učinke imajo. Ne bi na primer vedela, da se posteljica lahko porojeva tudi do tri ure in da dojenje otroka pospeši ta porod in da ne rabiš za porajanje posteljice, da ti vbrizgajo umetni oksitocin, ker gre sama ven, samo si moraš to pred tistim osebjem, ki dela tako, da vse poteka čim hitreje, to izboriti... To moraš vedeti, da lahko zavrneš zdravilo in tudi vedeti, zakaj ga zavračaš! Da se vztraja na tem, da se popkovina ne prereže, dokler utripa, pa če bo to trajalo tudi do 20 minut po porodu. Ne bom zdaj pisala, zakaj je to dobro, to vse piše v teh knjigah. Skratka, moj glavni motiv za branje res strokovnih knjig, ne brezveznih, je, ker ne zaupam zahodni medicini, da se maksimalno trudi, da bo porod čim lažji, čim manj boleč in s čim manj zdravili, in ker nimamo porodnih centrov, kjer bi potekalo vse skupaj veliko bolj počasi, kjer bi se ti veliko bolj posvetili, kjer bi izbiral babico in se z njo pogovoril, in kjer bi uporabljali veliko manj zdravil. Tipičen dokaz za to, da se ne trudijo dovolj, je, da te položijo ležat v fazi potiskanja, kar je najtežji položaj za rojevanje (kot bi kakal leže) in da imamo zelo veliko prerezov presredka, ker babic ni dovolj, da bi bile ves čas ob tebi in bi ti masirale presredek... potem se pač učiš, kaj vse pomaga in kako, da to tega ne bi prišlo... Še ena stvar, če se sama ne bi brigala za svoje telo, bi mi po spontanem splavu, ki sem ga imela več kot leto nazaj, naši zdravniki naredili abrezijo v splošni narkozi - to ni fina stvar, niti narkoza niti abrezija. Hvala bogu vsemu znanju, ki sem ga na tem področju pridobila in drugemu mnenju moje nekega drugega ginekologa sem to zelo samozavestno zavrnila, ker se maternica lahko čisti do celih 6 tednov, šele takrat se pogleda stanje itd... Poleg tega sem ena redkih, ki sem imela poseg odstranitve pregrade na maternici pod lokalno narkozo in z majhnim aparatom, ker sem se izobraževala in videla, da se to da in da je v tujini to že dolgo stalna praksa. To je veliko manj invazivno kot pa pod splošno narkozo in z večjim aparatom. Ko sem v Lj. imela že datum, sem zvedela, da v MB pa lahko naredijo pod lokalno narkozo in z manj invazivnim, ožjim, ki ne razširi materničnega vratu, aparatom, to operacijo. V pol ure sem zapustila bolnišnico, posledica pa je, da maternični vrat ni bil razširjen, kar mi zdaj močno pomaga pri nosečnosti, in da nisem dobila popolne narkoze, ki močno vpliva na naše funkcije v možganih. Tudi na primer glede vaginalnih pregledov imam svoje mnenje, ki ga nikoli ne bi znala imeti, če ne bi brala o tem. In hvala bogu sem ga zavrnila, ko sem smatrala, da ni potreben in ko sem vedela, da tisto, kar so želeli pogledati vaginalno, lahko naredijo z vaginalnim UZ-jem. In sem ga zahtevala in se niso nič pritožili, ampak upoštevali moje mnenje. Gre samo za pravice žensk in otrok, več kot vemo, lažje se postavimo zase in manj delajo zdravniki potem na nas "eksperimente", ker takšne, ki nekaj vedo, veliko bolj spoštujejo in si ne upajo delati po svoje. Vsega tega pa ne bi vedela, če ne bi brala in če bi popolnoma zaupala našim zdravnikom, pa jim ne. Tako se pripravljam tudi na porod v smislu, kakšne vse možne komplikacije lahko nastanejo, kakšna vsa zdravila in posegi se ob tem opravljajo, o njihovih stranskih učinkih in to pomeni, da se bom v danem trenutku veliko lažje in samozavestno odločila, kaj in kako naj delajo z menoj, če bom imela znanje. In če mio kakšni njihovi predlagani ukrepi ne bodo všeč, bom zahtevala drugo mnenje. Ampak o tem pač moraš malo vedeti... Ostale knjige, ki sem jih naštela nazadnje, pa sem jih naštela za Tassiko, ki jo boli hrbet, ker so notri fantastične vaje za hrbtenico in ostale dele telesa. Pač, nekako je fino, če vidiš, kako se izvaja določena vaja, seveda če imaš potrebo po tem, da si utrdiš hrbtne in ostale mišice in če imaš seveda željo, da si na porod fizično pripravljen, ker je to napor. Mislim pa, da pa nobena druga punca ni omenila nobene druge knjige, tako da na koncu se mi zdi da je edino ta knjiga ostala na spisku priporočenih. Pa še to poudarjam vedno tistim, ki jih je strah poroda. Tebe očitno ni, drugim pa mogoče kakšna vzpodbudna informacija o tem, kako se znebiti strahu, prav pride. In ponavadi znanje osvobaja, to pomeni da če veš, kaj in kako, te ni strah, če pa ti je neznano, pa te je strah. Ampak smo različni. Enim to pomaga, drugi raje nič ne vejo. Jaz jemljem strah, ki ga določene omenjajo, pač resno in odgovorim na tak način, ker na takšne poste imam motivacijo odgovorit. Na poste o flaškah, dudah in vozičkih pa nimam motivacije odgovarjat, ker me to iskreno sploh ne zanima. Če bo že kdaj treba, bom dala otroku piti iz kozarca, in to že od samega začetka... pač, moja intucija mi tako pravi, flaške pa se mi zdijo moderen izum za moderne mamice, ki jih tudi ti omenjaš. Dojenčki so navajeni hrupa, ker v maternici vse slišijo in ves čas nekaj ropota. Če ne od zunaj, pa mamin krvni obtok, prebava, srčni utrip... zato je najslabše, kar lahko naredimo novorjenemu dojenčku, da ga damo v popolno tišino - to je zanj šok in je lahko prestrašen. Zato sem absolutno na strani tistih, ki ne bodo delale posebnih pogojev za tišino zato, da bo dojenček spal. Kar pa se tiče ostalih stvari pa skoz poudarjam, da si naj ženske zaupamo, poslušamo notranji glas, da imamo intuicijo, da ni mame, ki ne bi znala skrbeti za otroka, da je strah, da ne bomo dobre mame, popolnoma odveč, da ni mame, ki ne bi imela mleka, zato mene razne flaške, dude in umetna mleka niti pod razno ne zanimajo... In glede bakterij se absolutno strinjam s teboj in naj ti povem, da skoz bijem boj s snaho, kjer imajo vse sterilno, potem pa pridem jaz na obisk in malega peljem ven, da se na skrivaj malo umaže Vse dobro, Lupinca in ostale
< Sporočilo je popravil giotti -- 11.9.2009 11:06:17 >
|