Tanchy
|
Tako, dolžna sem še porodno zgodbo....
V sredo, 12.08., smo Leona peljali prevezat šive, pa po pleničke in darilo zanj, ki ga bo prinesla sestrica, tako da smo popoldan kar malo letali naokrog.
Zvečer je bilo vse kot normalno, do 1.40 ponoči, ko sem spodaj začutila in zaslišala pok pok, kot bi negdo odprl steklenico s plutovinastim zamaškom  . Takoj sem vedela, da nekaj bo in kmalu se mi je izlila plodovnica, kar nekaj. Je pa taka topla tekočina. Zbudila sem  , se oblekla in sva se odpeljala v P. Pred pregledom v sprejemni mi je spet odteklo nekaj vode, začeli so se popadki (3 neredni so bili med vožnjo), bilo je več popadkov, me pregledajo, mene pa kakat!!! Me še priklopi na CTG, tist, full počas, mene je pa tok tiščal, da sem potem komaj zdržala do wcja. Sestra v sprejemni pa čist v izi  . Tako sem se v bistvu sama sklistirala, ampak ni blo dovolj - še sem ga dubla za brezveze. Popadki so se stopnjevali, bili so že full močni, da stat nisem mogla in tko je sestra končno rekla, da me pelje v porodno. To je bilo okrog 4.00, da sem se lahko končno ulegla in prebolevala popadke. Dobro da je bil pri meni, saj sem rabila njegovo roko, za stiskat (ga je pol kr bolela). Končno sem dobila masko s plinom in navodila kako naj predihujem popadke, pa sem včasih kar pozabila dihat...dajo mi še 2 injekciji (karkoli že), da se bolečine umirijo, pa se mi zdi da se niso glih velik. Bila pa sem zelo omotična, gledat nisem mogla, mala pa je vse bolj potiskala dol. Najbolj toplo mi jje bilo, ko je prišla babica in me klicala po imenu in bila full prijazna  . Ker sem se zgubljala pa sem velikokrat slišala samo , ki mi je "prevajal" besede ženskih glasov. Ker me je mala tako potiskala dol, sem sama začela govort, da moram rodit in je babica res videla da bo šlo, poklicala pomoč in nato so me pripravili.....potisnila sem prvič - pa nisem zdržala, drugič - sem pa začutila glavico in nato mali telešček, ki je kar zaplaval iz mene  ..ob 5.25 uri...Hano so mi dali na trebuh, takoj sem bila pri sebi in neizmerno srečna, da nama je uspelo....bolečine - kaj je že to?!  Na vse boleče popadke sem pozabila - takoj!
Hano so potem izmerili, oblekli in dali v cartanje očku, mene pa šivali - to je pa spet trajal, da sem skor rekla, da bi bilo s šivalnim strojem hitreje 
Ob 9.00 so naju prepeljali v sobo na oddelek in sva bili tam sami do poznega popoldneva, ko naju je obiskal očka....
Moram rečt, da so bili popadki res hudi, ampak je vredno, saj nama je s Hano uspelo se roditi naravno in to je res nekaj posebnega .
Zdaj me matrajo šivi in hemeroidi ter vsak dan upam da bo boljše. In je. Zdaj prebrodimo teh nekaj tednov, da pridemo k sebi, potem pa samo uživanje!!!!
Uf....sem pa natipkala ...
_____________________________
Najlepše je živeti za svoje otroke!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, sem ti še enega poslala nazaj.
Poročam naslednjič, grem nazaj k mojem malem in velikem pikcu
Pa tud na ctg-ju ležat mi ni preveč fajn, vedno mi je ful vroče tam. Potem me pa pustijo pol ure in je še dolgčas pa neudobno. 
. Moj je rekel, da bo jutri in da sem mu potem dolž na pivo. Ma celo gajbo dobi
. Zvečer je bil spet en znak, se je ena mala lužica ulila, potem pa nič. Zdaj pa ima mali spet telovadbo... Vam poročam po pregledu. Lahko noč in spite dobro!!!
še ful živahen in je vse o.k. Doma sem imela potem tri ure rednih popadkov, ki pa so potem ponehali. Spala nisem nič
Še par uric počakam, potem pa jo mahneva v P, ker hočem še danes rodit. No, tako, se pridružujem neučakanim. 
.
