nell
|
IZVIRNO SPOROČILO: K_a_t_j_a
Se oglasim po krajšem premoru, brala sem vas vsak dan, za pisanje pa nisem imela volje. NAmreč naš Jan je zadnji teden zeloooo siten, postal je še bolj trmast, danes ni in ni hotel zaspat, utrujen po tako, da je imel učke že čisto male. Pa sma mu dala za jest ne, pa pit ne, okopala sma ga, vzunaj je bil, ampak TAKO drenje kot je bilo danes, prav tist ta trmasto in že skor zadrževanje sape, še pa ni bilo. Sem se prejle kar zjokala. Nisem navajena takega Jana. In mi je v enem trenutku kar minilo, še imet enega otroka, ampak to je bilo samo momentalno, ko sem bila res tako obupana.   Sem raje šla posodo pomit, moj ga je pa uspaval. Ampak je potem zaspat od tega krčevitega joka. Jaz ne vem al sem res tako slaba mama in ne zastopim svojega otroka ali kaJ je narobe??
Potem sma se še z mojim pričkala, ker on misli, da jaz počivam doma, takrat, ko je on v službi, zdaj Jan hodi in je zelo pestro, moram kar za njim skakat, delam pa še prek študenta na 1 urco. Tist kar pospravim po hiši sploh ne vidi in ne spoštuje mojega dela....
Tako, da res nisem imela volje za pisat. Sedaj sem vam pa tule zatežila...
Komentiram mal pozneje.
Katja te popolnoma razumem... mi smo na istem, tako pri mačkinu kot pri odraslem. Kaj češ, deci so deci.  Ne zdaj pa bolj resno - to trmanje in ihtanje in dol metanje ipd. je dejansko čisto normalna faza v razvoju otroka, v katero zaide bolj kot ne vsak, eni prej, drugi kasneje. Naši mačkini so se začeli zavedati sveta okoli sebe, toliko bolj sebe in svojega vplivanja na svet. In od zdaj naprej bodo naredili vse, da presežejo meje, ki smo jim jih postavili...ampak meje so v večini dobra stvar. In ne, nikakor nisi slaba mamica - vse imamo kdaj takšno krizo, zato te razumem. Pa tudi razumem to, da te to trmanje spravlja ob živčke - tudi mene...ampak se tolažim, da bo ta faza minila - ok no če smo čisto realni trma ne mine nikoli, ampak vsaj ni vedno prisotna v tako ekstemni obliki, kot se kaže sedaj. Js včasih, k že ne vem kolikokrat Tiborja prestavim od tiste stvari, ki je ne sme, k ga poskušam s čim drugim zamotit, pa se meče dol ipd. k sem reš že na konc, da eksplodiram - velikokrat pomislim - o.k. sej te razumem, tolk fajn zgleda, tok je lušt neki novga odkrivat...kako ti lahk kdo reče, da ne smeš delat tok fine stvari - js bi se na njegovem mestu tud zbunila Je pa res, da mora biti mama za kanček bolj trmasta od otroka, ker sicer bo vedno znova popustila - vsaj če gledam zase. Sem pa opazila, da se tud js velikokrat, vsaj zadnje čase, zjočem ob koncu dneva in veš kaj, pomaga.
Glede decov pa niti nebi. Tud moj pride iz službe in se mu zdi, da js doma neznansko uživam, pa tud ne vidi kaj vse nardim k ga ni - se pa včasih vprašam, kako bo zdej septembra k grem js delat - takra ne bom mogla vse tole nardit in bo marsikaj padlo na njega. Včasih me razkadi k si vedno in takoj vzame čas k je treba s kakim kolegom na kavo, k ga pa rečem, pejmo na sprehod, al pa nesi smeti - pa reče ali se mi ne da al pa sej bom - in pol naslednji dan še vedno gledam iste smeti - grrrrrrr.
No da opišem samo današnjo izkušnjo. Cel dan že pakiram, perem, zlagam, skačem za Tiborjem, ga previjam, dajem spat, hranim, kuham kosilo, k da bi bla kaka Šiva. Moj dec pa se zjutri zbudi, reče dej skuhi kavico, pol pokliče sosed in ga mimgrede povabi na kavo, pa umes prleti še en kolega in sedijo na terasi do poldne - piskal mi je iz ušes . In k se prjatli poslovijo, ga nahrulim in reče o.k. zdej se pa zmenma kaj bo kdo naredu - on ma kao avto čez, pa stvari k jih bo sabo nesu mi bo na postlo prpravu - grrrrrrrrr. Sem rekla da naj na Tiborja pazi, da lahk js kosilo skuham, spakiram, pa da letim še v kopalnico se opedenat. O.k. skuhala sem kosilo, s Tiborjem zlepljenim na moje noge, vmes sem ga peljala na sprehod - ker je moj ravno tisti trenutek, k sem rekla, naj greta mal vn - hotu avto it sesat. Spakirala sem vse - mal js mal Tibor - mah kriza. In nisem več vedla naj se smejim al jočem k je prejle zvečer rekla moja tašča, da se ji nič ne lubi pakirat - pa reče moj, js mam pa že vse spakiran. In spet tašča - aja. Pa moj pogleda mene in reče - ja sej si spravla vse v potovalke a ne. JA HALOOOOOO (za smejast in za zjokat). danes me je res popolnoma šokiral in k rečem, da nisem navajena da je tak, ne mislim na Tiborja - no ja, sta kr en z drugim. tibor bi mi skos pomagal in me za roko držal, moj pa lih kontra
In sklep - drug let grem sama na morje, bo pol manj sekirancije
nič pičim v posteljo, da bo čimprej jutri
lepo mi bodite
_____________________________
Življenje je čudež, vsak dan znova!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Itak...kompliciram 
Najlažje bosta plezala in tud hodila sem in tja. Bom pa še vprašala v Razvojni ambulanti. Zdaj pa bi rada še vaša mnenja. 
ali pa copatkih kot so te na stil robeez...
PA tudi ne vem kaj naj izberem 
. 
. Ti si pa že pridna, vidim. Lepo! Joj, pa ta prigoda s konjem. Groza! Mi ga imamo doma in se ga ful bojim, zato tud Tjaše in Teje ne spustim zraven. Je deloven in me je vedno strah, ko gredo z njim na njivo. Sam smo pa imeli pred leti žrebička, ki je zrasel v veliko, močno kobilo. Me je bilo groza, ko so ju sam na pašnik peljal. Tamlada je bila spočita in bi kogarkoli lahko tako za sabo potegnila, da o posledicah sploh nočem razmišljat
vam pošilja
, zato kometarji kasneje. 
za Tiborja. Madonca to si se morala ustrašiti! Še zate 
Moj mi kar naprej govori, naj mislim, da je v vrtcu 
. 
24.12 
? 
? 
14.3. 
2.4. 
28.5 
4.8. 
