majana79
|
O, spet lepa 2 otročka. 
Mišel,  , verjamem da ti je hudo, ampak tako kot so ti punce napisale, enostavno so eni otroci zahtevnejši od drugih. Jaz tudi nikjer nisem še bila (največ smo prišli do trgovine skupaj, ker v avtu zaspi, za 2 urici ostali pa hodijo po piknikih, izletih, ipd.), po drugi strani pa razmišljam, da je mali star dober mesec in da tudi on rabi svoj ritem, pa da se navadi na ta svet. Jure je recimo v povprečju veliko bolj 'priden' čez vikend. Zakaj? Ker je moj doma in točno vem, da če bo sitko, mi bo on pomagal in poskrbel za njega, tako kot prej npr. ko sem zadremala, ker sem ponoči zelo slabo spala. Se mi zdi da podzavestno želim da bi bil 'priden' čez teden in da bi bilo vse tako, kot si jaz želim, potem pa ni, in sem nervozna, kar je pa slabo za oba. Njega, ker ga obremenjujem s tem (otroci pač mamice čutijo, če hočemo to ali pa ne) in pa zame, ker se grozno počutim.
Nisem zasledila, če si napisala, ali imaš koga, ki bi ti pomagal, vsaj da si odpočiješ? Magari varuška za urico, če si lahko privoščiš? Meni je pomagalo da ne zapadem v depresijo, da je prišel moj mlajši brat k meni za en teden, ko se mi je zdelo da je najhujše.
Evo, ko sem spala, je Jureta spet zvijalo, pa sta se z očijem le uspavala, zdaj pa gremo počasi na sprehod. Mu moram vzet flaško s sabo, ker bo sigurno lačen vmes.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
oba poslala...no in sedaj se skušam pa z mojim zmenit in mi gr obere, da je kao mare itak tak, kot je zaradi mene, da nisem normalna, da itAK ON LAHKO GRE IN NAJ JST MALO PAZIM....pa naj gre k 
???? Meni je čez vikend tudi dosti lažje, ker vem, da nisem "sama za vse". 
Zgleda, da bom morala povečat količino. Sedaj poje skoraj vedno cca 150 ml. A ni to veliko 
in sem krvavela že več kot 6 tednov...najprej zjutraj sem malo nahranila, že prejšnji večer pa sem si izčrpala mleko za en obrok. Tašča je prišla popazit malo, mene pa je moj peljal v bolnišnico. Najprej so me sprejeli, nato pregledali, naredli UZ, nato pa čakanje
, ker to pač ni tako velik in nujen poseg in imajo prednost druge velike operacije, ker je v CE anesteziologov ful premalo in sem potem čakaa do enajstih (seveda tešče, nič pit...), ko so me sprejeli na oddelek, nato pa poseg, ki je bil ful kratek (7 min) in poteka pod narkozo, potem te takoj zbudijo (se ne spomnim), spomnim se da sem se zbudila potem v sobi čez približno pol ure. Potem sem počasi prihajala k sebi. Medtem je moj že pripeljal mojo pikico v bolnico in je bila že res sila LAKOTA in sem jo podojila. V bolnicim sem bila do petih popoldan, do popoldanske vizite, nato pa smo šlil ahko domov. Imela sem svojo sobo, mala je bila skoz zraven, pa moj tudi in niso nič težili. Je pa mala ful spala popoldan, verjeten je tud ona mal dobila narkozice in je spala ful...in zdej ima čist drgačen ritem, se sredi noči zbudi (prej nikoli, dop noče spati, popoldan pa spi...katastrofa...upam, da nam rata nazaj pridobit stari ritem, ker prej je spala od enajstih do pol šestih zjutraj in potem še enas runda do devetih in sem vsaj lahko kaj naredila... 
. 
Ne delam doma mleka, ampak vzamem vodo s sabo v termovki, za hrano pa imam eno tako posodico s tremi predalčki (disperzijska posodica, iz BC), kamor daš hrane za 3 obroke in potem sproti zmešaš v flaški. Lahko si daš pa hrano v kako drugo posodico (da ne nosiš celega pakiranja s sabo), ali pa kar v flaško, če rabiš samo za en obrok. 
, bi morali oni rodit enega ali dva otroka in mamo špilat, me ženske bi jih mogle pa ignorirat - vsaj en dan pa bi videli kaj je to pomoč
. 
- naša 
nima mere in bi jedla in jedla, potem pa kupčkov ne podira, kolca....
