madejka
|
Bačko dobro si napisala zgodbo, kaj te noriš, da ti pisanje ne gre!
Si me spodbudila, da sem jo še jaz spacala 
Bom kopirala z bloga...
Glede na to, da sem Maja rodila na rok, po rednem pregledu s CTGjem v porodnišnici, sem si ful želela, da bi tud Tobija nekako tako prišel na svet.: da bi se začelo dopoldne in ne zvečer ali ponoči (zaradi Maja) in da bi bilo hitro. Pri Maju je porod trajal 3 ure in 40 min po predrtju mehurja. Prej pa popadki niso bili bogvedikaj, so pa bili redni in takoj sem vedela, da so.
No, tokrat ni bilo tako… s popadki namreč. Začeli so se v nedeljo 17.5. (6 dni pred rokom) okoli 3. ure ponoči, ampak tak medli, da nisem bla ziher, če je to to. Spet me je skoz tišalo na WC, tokrat k sreči brez driske. :) Okoli 5. sem zbudila Gregorja, ki je spal v dnevni sobi. Bil je namreč fejst prehlajen in na antibiotikih zaradi vnetega grla. Ampak potem se je spet vse umirilo. Če sem sedela, sem popadke kar čutila, če sem stala, so bili ful blagi. Res nisem vedla, kaj si naj počnem z njimi. :) Poklicala sva babico Cilko, da je prišla po Maja. Popadki pa še kar na 9,4,5,3,7 minut… skratka nič rednega. Sva klicala eno teto (doktorco), ki je rekla, da naj počakava na redne popadke. Sva klicala drugo teto (doktorco), ki je klicala v porodnišnico in naju najavila. Pa sva spet čakala… Vmes sva šla celo spat za kako urco in takrat se ni dogajalo nič. Ko sem se zbudila pa spet samo nekaj malega. Mislim, svašta. :)
Okoli pol dveh nama rečeta teti, da naj se greva vseeno pokazat, vsaj na CTG, da vidimo kaj in koliko se dogaja. Pa sva šla, kot da greva na piknik.:)
V porodnišnici naju je sprejela ga. Miljana, ki me je tudi pri Maju. Najprej me je pregledala, ugotovila, da sem 2 cm odprta in rekla, da bova šli pa kar rodit… Huh fajn no… torej je to to. :) Gregorja je poslala po torbo, vmes sem se preoblekla (čisto brez popadkov) v tisto širooooooko srajco in že se mi je vrtel film izpred skoraj dveh let. :) Spet sem si izbrala alternativno sobo z žogami, ribstolom, gugalnikom, česar pri prvem porodu nisem potrebovala, ker sem samo ležala. Zdaj pa sem hodila gor in dol po sobi in čakala na popadke. Pa so spet prišli… blagi, nikakvi. Vsaj tako se mi je zdelo, dokler sem lahko hodila. Ko pa me je babica priklopila na CTG in sem mogla ležat, so pa postajali sitni. CTG je kazal neredne, blage popadke. Torej je bilo treba nekako sprožit. Do pol štirih sem se še lahko sprehajala okoli, z Gregorjem sva se malo poslikala. Takrat pa mi je prišla zdravnica predret mehur. No, pol se je pa začelo. Najprej malo močnejši moji popadki, vendar še vedno neredni. Dodali so mi umetne, da ne bi predolgo trajalo. Pa je začelo trgat… mamma mia! Ne, ni bilo prijetno. Vsak popadek je huje bolel in ko je končno sledilo tisto: »še tri popadki in bomo rodili«, sem bila prav vesela. Šlo je (pre)hitro na polno in dve minuti do petih sem že držala Tobija v naročju, vsega sluzastega, krvavega in čudovitega! :) Presrečna, da je konec! Zanj je sledilo umivanje, čiščenje dihal in vse ostale običajne zadeve. Mene je čakal še porod posteljice, pa umivanje, šivanje itd itd.
Moram priznat, da se mi je prvi porod dosti bolj dopadel. Bolj na izi in malo počasneje. Ampak glavno je, da je Tobija zdrav, ne glede na to, kako je prišel ven. :)
< Sporočilo je popravil madejka -- 8.7.2009 15:54:55 >
_____________________________
soooonček je, soooonček
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Verjetno so rekli iz vljudnosti
in greva z mojim po hitrem postopku spat! Včeraj je namreč Anžej okoli 1. zjutraj postal čisto buden in je trajalo skoraj 1 uro, da je zaspal (to se je zgodilo prvič, imam občutek, da čuti, da prihajajo precejšnje spremembe...itak ga pripravljamo na prihod 
in se tudi veseli, ampak...). No, potem sem mela zelo blage popadke, ampak vseeno zaspala. Od 4. do 6. je bla pa akcija, sem bla ziher, da bomo danes že 4, ampak tja do 8ih zjutraj se je vse umirilo. No, na wc-ju sem vsake pol ure - najmanj, prsi me pečejo, 
botrovalo k mojim popadkom... Zdej je dal moj rajš roke stran. 
Zdej tole res že obvladajo. Anžej tud ve, kdaj mora kej povedat - zadnjič je reku dediju, da ga ma rad, da bi lahko risanko gledu (Mojstra Miha, itak!!!), pa ga je dedi vprašal, kolk ga ma rad. Odgovor: 2 leti! 
Nimam pojma, kako bo do 20.7. Jst si želim, da bi šlo, samo me je strah, da bi se čist zmanjšalo/zginlo, pa bi se mu pol ponavljalo. 
