Barbarinha
|
Dobro jutro... Zdaj pa se res že dolgo nisem javila sem na RR. Niti nisem čekirala celega petega dela! Niti ne pridem do računalnika. Pospravljanje, vrt, urejanje okolice, iskanje službe aja, skoraj bi pozabila, pa še enega revčka, željnega mamine pozornosti imamo, ki me zahteva 100% zase. No, naš Luka je včeraj dopolnil deset mesecev (hvala vsem za čestitke). Ob PP pri devetih mesecih je imel 9200g in bil 70cm velik. 7. junija so nam na plano pogledali štirje zobki naenkrat (zgornje enke in dvojke), lahko si mislite, kakšno smo imeli doma ponoči, ko bi bil čas za spanje . Dlesni so bile otečene in bele od nabreklosti skoraj dva tedna, nato so končno pogledali zobki ven. HB! Plazi se, vstane ob opori in ob opori hodi, najraje ob Fisher Price-ovem levčku. Za nekaj trenutkov brez opore tudi stoji na mestu, a se, ko vidi, da se ne drži, vrže na rito. Obvlada pincetni prijem, vrže žogico in da žogico v kozarček, česar na PP pred mesecem dni še ni znal. V usta nese vsako umazanijo, če ga pustiš na travi, je kot mala kravica. Je skoraj vse, razen svinjine in ker rad je, je pravi bajsi z zapestnicami okoli zapestja. Bolani nismo bili nič kaj, je morda zaradi vse umazanije, ki jo poje, pridobil na odpornosti. Septembra sva s P sklenile, da ga cepimo proti klopnemu meningitisu, saj bo (če bo Bog dal, da dobim službo) ostal pri babici v varstvu (moji tašči) in bosta veliko zunaj. Tu pa nastopi problem. Otrok je postal sramežljiv in mamina carta. Noče k nikomur razen meni. Če sta na voljo ati in mami, gre k mami, ati ne velja nič. Prav tako je z babicami. Z mojo mamo še nekako, s taščo pa tudi ne najbolj. Sva se z pogovarjala, da verjetnu leži na tonu glasu, saj imava z mamo zele podoben glas. Ko dobimo obisk, mi potisne glavo med prsi in se skrije, bog ne daj, da bi šel h komu na roke. Ponoči, ko grem na WC in ugotovi, da me ni več v postelji, zažene vik in krit, atijeva tolažba ne pomaga, umiri se šele ko pridem nazaj. Ko pomivam posodo ali delam kaj kar mi onemogoča, da bi ga imela na rokah, se mi vesi in obeša po nogah ter zraven tuli, češ vzami me gor!!! Če hočem, da sedi v stajici in se igra, moram biti v vidnem polju. Če grem ven iz sobe, vstane in joka. Da ga imam na rokah, sploh ni problem. Problem bo, ko bom šla v službo. Upam, da se bo navadil. Spanje pri mamici smo sicer porihtali, in spi v svoji posteljici, ampak čisto pri moji, da ga lahko držim za roko . Spi nemirno, se obrača in joka v spanju (upam, da niso spet zobki), tako da tudi jaz ne spim veliko. Je pa moj sonček in bi zanj naredila kakroli, le da ne bi bil žalosten. Drugače je razposajen smeško, ki rad aktivno raziskuje. Bom prilepila malo slikic. Drugače vidim, da že imamo nove . Čestitke vsem Mi bomo še malo počakali, da dobim službo in porihtamo otroške sobe. Če je vse tako drago dandanes. Sem prej računala, če bi hoteli dnevno sobo menjat bi stalo pohištvo brez sedežne 2 700 €. Bo potrebno kaj najdit, četudi ne v moji kategoriji, bo potrebno gledati nižje - vsaj začasno. Morda bom nosečka 2012?!?! Ko mi mami pokaže hrbet, se prelevim v super krta! Nekaj imam v ustih... Jeziček... Kako sem resen... Riba biba na suhem Zadaj še en zobek raste... Deda naredi pravo s***je ko mi da Nutelo! Tako pa hodim z levčkom na sprehod: Jao, sem dve uri spravljala skupaj ta post. Grem likat - uffff - nikdar konec tega likanja!!!! Pa pa
_____________________________
Tudi črna ovčka volno daje!
|