Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: veronikab IZVIRNO SPOROČILO: malcekvita kpmk ta je pa res dober, sem se zdej prov nasmejala. Žal mi je zate, da si imela tako slabo porodno izkušnjo. Jst sem imela srečo, da sem se pravočasno odločila za EA, ker sem se pol sprostila tako, da sem potiskala takrat, ko mi je babca naročila, ona mi je tud masirala tam spodaj, da se ne bi raztrgala in moram rečt, da če ne bi blo EA, ne vem, kako bi prenesla to, da mi en skoz nekaj tam spodaj šari. Naslednjič grem definitivno še enkrat rodit z EA, seveda, če ne bo komplikacij in če bo le možno!! Tebi pa pošiljam eno , naj grejo slabi spomini čimprej v pozabo, ostanejo pa nej le tisti lepi, da boš imela spodbudo za naprej! Punce, sem dolgo odlašala, pa danes le našla čas, da z vami delim svojo porodno izkušnjo. Ker sem sama en zelo velik zajec, kar se bolečin tiče, je zame bilo kristalno jasno, da bom rodila le z EA. Zato sva se z mojim odločila, da bomo rodili kar v Postojni. In odločitev je bila pravilna. Že na informativni predstavitvi me je gospa zdravnica povsem pomirila, pozitivno presenetila s prijaznostjo in uvidevnostjo ter občutkom domačega, ki ti ga dajo v PO porodnišnici. Prav posebej, ko je naš mali princ zamujal 10 dni in so mi vsi težili, da naj že enkrat rodim, so prijazni zaposleni porodnišnice v Postojni meni dajali moč in zagotovilo, da je mojemu otročičku v meni najbolje in da se bo sam odločil, kdaj je pravi čas zanj, da pride na ta naš svet. Redni pregledi v porodnišnici po PDP-ju s CTG-ji in UZ niso kazali na to, da bi se odpirala, popadkov tudi nisem imela, zato je bilo najbolje počakati, da se začne samo od sebe. In se je res - 26.4.2009 - ko sva z molim dragim zvečer šla spat, so se začeli popadki in to kar na 7 min. V roku pol ure so bili ti popadki redni že na 5 min. Sama še vedno nisem bila prepričana, ali je to res to, pa sem v postelji, z intenzivnim predihavanjem, čakala do 1:30h, pol pa je moj dragi rekel, da sedaj se pa res več ne moreva hecati, češ, če hočem roditi v Postojni, greva raje sedaj, kot pa da mi oteče voda, pa bova lahko šla rodit le v LJ. Ob 3h sva prispela v porodnišnico. Popadki še vedno redni, za zdržat, pol pa pregled, pa klistir in britje, pa 1-urno sprehajanje po hodniku porodnišnice, da se še malce bolj odpremo (takrat sem bila odprta le za 3-4 cm). Pol pa v porodno sobo okrog 4:30h. Ob 5h predrtje mehurja in prihod anesteziologinje, ki je super opravila svoje delo. Vstavila kateter in pravilno dozirala anastetike, tako da nisem čutila več ničesar (no vsaj bolečine). Super se mi je tudi zdelo, da mi je sproti vedno govorila, kaj bo naredila in kaj trenutno dela. Pol sem se pa na 15 min obračala z enega boka na drugega in se pogovarjala z mojim dragim, ki mi je krajšal čas. Bolečin, kot že povedano, sploh več nisem čutila. Vem, da sem ga enkrat vmes vprašala, dragi a imam jaz sedaj slučajno popadek, pa je pogledal na CTG in mi rekel, oh ta pa šopa do 120, jaz pa nisem čutila ničsar, mogoče malo, kot da se vseeno nekaj dogaja. Ob 7h je prišla babica, ki me je hodila čekirat vsake toliko časa, in me pogledala, pa rekla, no sedaj bomo pa rodili. In jaz cela presenečena, sploh nisem mogla verjet, da me le še nekaj trenutkov loči od mojega sončka. Po kratkih napotkih, da morem pritiskati v trebuh oz. tako kot da bi šla kakat, se je res začelo. Bolečin ni bilo, čutila pa sem, da mi je spodnji del rebrnega loka stiskalo skupaj in spodaj je bil občutek, kot da je vse bolj prekrvavljeno. Pa sem dvignila noge, jih potegnia k sebi in pritisnila kolikor se je dalo. Po 3 poskusih in rezanju presredka (začela sem se namreč trgati), je na ob 7:59 h na svet prišel najin sinček Jakob Bela. Solze sreče, veselja in neizmernega zadovoljstva so kar polzele po mojem licu, ko sem končno lahko to bitjece, ki je 9 mesecov raslo in se razvijalo v mojem trebuhu, stisnila k sebi in ga prvič poljubila načelo ter mu zašepetala, da ga imam neizmerno rada, da bom zanj vedno lepo skrbela in da se bo name lahko vedno zanesel. Končno smo postali prava družinica. No pa sem se razpisala. Porod je bil zame ena zelo lepa izkušnja. In če vam lahko priznam, že komaj čakam, da bova z mojim dragim malemu Jakobu Beli podarila še kakšnega bratca ali pa sestrico. Lp, veronikab Kako lepa porodna zgodba!
|