tinca84
|
Takole se je začelo: 20. maj je bil običajen dan zame, vse me je bolelo, zatekala sem in imela sem ful drisko čez cel dan. Zvečer se grem okoli 22-ih tuširat, morala bi si glavo oprat pa se mi ni dalo, ampak sem si rekla "kaj pa če me danes kaj zagrabi, potem si pa ne smeš baje glave prat?" in nazadnje sem si šla prat glavo noge brit... kot bi nekaj čutila. Nato se odpravim gledat TV in zraven zaspim, minutko čez polnoč 21. maja pa me pod popkom močno zaboli, ampak nisem se ustrašla, ker se me je tako že cel teden špikalo. Malo spet zadremam in zopet nekam čudno špikanje, grem na WC lulat in na papirju zagledam krvav izcedek. Men je blo tak fajn sem se kr smejat začela , ker sem vedla da se začenja. Šla sem nazaj spat, ampak itak nisem mogla dolgo ker me je vsakih 10 minut špikalo in sem vedla da so popadki. To se je ponavljalo do pol treh zjutraj, potem pa sem zbudila mojga in mu rekla da zdaj pa bova zares šla. Presenetljivo ni bil nič paničen . No in midva prispeva v P, me sprejmejo, ugotovijo nimam kartice potrjene (2 dni nazaj mi je potekla) ponoč pa baje terminali ne delajo, ampak sej ni blo panike, rodila sem vseen . Potem me priklopijo na CTG in so bili res popadki na 10 minut, nato me pregleda še ginekologinja, bila sem odprta 3,5cm in je rekla da gremo kar v porodno sobo kar na umetne popadke. Ob 4-ih mi v porodni G misli predret mehur, ampak nekaj ni šlo. Dali so mi nekaj proti bolečinam, kak je blo to fajn, ko nisem imela popadka mi je blo ful smešno sem hecala zraven, vse mi je letalo pred očmi . Popadki pa so se kar stopnjevali, čedalje močni in že so bili na 5 minut in G mi je uspel predret mehur, ampak se ni tko ulilo kot so mi druge pripovedovale. Čez kakšne tri ure sem bila odprta 7 cm in čez 1 uro 10 cm. Svaka čast mojmu, da mi je pomagal, me spodbujal, masiral, dajal vodo, res sem potrebovala njega zraven! Aja pa dihanje mi je ful pomagalo med popadki!!! Kmalu reče babica zdaj bomo pa rodili, mene je že ful pritiskalo in sem bila že čist zblojena in utrujena. Hvala bogu pride zdravnica in začelo se je pritiskanje . Morala sem dobro babico poslušati, dihati, pritiskati s spodnijm delom kot da bi hotela lulati in kmalu kar spolzi iz mene najin Nik težek 3550g in velik 50cm . Oba sva od sreče, Nik pa je že takoj zajokal, položili so mi ga na trebuh in kot bi ugasnil radio je nehal jokati. Kako je čutil da je na mamičinem trebuhu, in spet so tekle solze sreče.... Očka je prerezal popkovino in potem so ga šli stehtat.... jaz pa sem še porodila posteljico, naredili so mi dva šiva saj sem se malo raztrgala. Vsi trije smo se še tri ure spoznavali v porodni sobi, prvič sem ga podojila (dojiti je pa težje kot sem mislila) ampak bilo je čudovito imeti ob sebi zakladek, ki sem ga 9 mesecev nosila pod srcem! V P sva bila tri dni, Nik ima sicer široko povijanje, ker levi kolk še ni dobro razvit, ampak samo da ni kaj hujšega. Sedaj se doma cartamo in privajamo da ujamemo ritem spanja in dojenja. Mleka imam tako veliko da ne morem vrjeti, ampak trenutno si ga stiskam in Nika hranim po flaški, ker imam bradavice zelo vnete. Vsem ki ste že rodile in ki še boste želim čimlažji porod in veliko ljubezni z otročičkom, ki ga boste kmalu spoznale!!!!
< Sporočilo je popravil tinca84 -- 25.5.2009 17:02:15 >
_____________________________
Čudežna beseda MAMA razložiti se ne da, zna jo le zašepetati glas otroškega srca!
|