|
RE: mislim, da se razhajava 17.5.2009 13:46:45
|
|
|
|
ronja
|
diamantina, jasno, da ti je težko se kar odločit in it. Včasih rabimo ljudje čas, da se navadijo na to misel, včasih rabimo samo klik v glavi in vemo, kaj je prava pot. Noben razhod ni lahek, sploh ne, če je v igri še otrok. Sama sicer slutiš, da odnos nima prihodnosti, sicer ne bi dala takega naslova in po tvojem opisu situacije, se praktično vsi strinjamo s tabo. Čutiš, ampak nisi pa še racionalno sprejela. Dobro, pusti si čas, če ga rabiš - ampak si ga omeji! Ne samo čakat na Godoja! Lahko mu daš še eno priložnost, ampak ne še 10ih! Obljubi sebi in sinčku, da če se v 1 ali 2 mesecih stanje drastično ne spremeni (na boljše, seveda), potem definitivno spokaš - in napiši si obljubo nekam, v dnevnik, če ga pišeš, v beležko, kjer imaš napisane mere sinčka,... skratka nekam, kjer ti nekaj pomeni! In zraven si pripni sprintan list varnih hiš ipd., kar so ti punce tu nalimale. Da boš vedela, kam lahko greš. Napiši si še želje, oz. kaj bi zate bila drastična sprememba na boljše (recimo: da bi dragi postavil vajino gospodinjstvo, da bi se ukvarjal z otrokom vsaj 2 uri na dan, da bi prepovedal mami in teti vstop v vajine prostore...) Če se to potem res zgodi, super, bomo vsi veseli zate. Če se ne, uporabiš list z naslovi. Ker ni res, da si kar zapikana tam, zato ker sta se pač odločila za otroka! NObena od nas ni priklenjena, vse imamo možnost, res pa, da je nekaterim lažje, drugim težje. Ampak možnost obstaja! Študentke samohranilke dobijo sobo oz. apartma v študentskem domu, ker imajo prednost pred vsemi ostalimi - in soba je sofinancirana! Vsaj pozanimaj se v tvojem kraju študija, razloži situacijo in vprašaj za možnosti... predno si rečeš, da nimaš kam. Da boš vedela, da kakšne imaš v resnici možnosti. Premlada si, da bi kar obupala in se vdala v usodo! Kar se tiče spreminjanja, je res, da se lahko on spremeni, ampak samo, če se bo sam zares hotel. To, da ga boš ti spremenila je past v katero se pogosto ujamejo dekleta z raznoraznimi nezrelimi fanti (pa ga bo odvadila alkohola, pa mamil, pa ga bo spremenila, da je ne bo več mlatil, pa da bo postal dober očka...) Ti mu sicer lahko rečeš, kaj si želiš, vendar če ne bo sam motriviran za to, da to naredi, ne bo nič. Glede na to, da je rekel, da lahko kar greš, če ti kaj ni prav, ne izgleda najbolj optimistično... Upam, da se motim, ampak za vsak slučaj si naredi plan B, ok? Pa verjemi, da si močnejša, kot misliš, da si! Torej: 1.) napiši si vse: rok, do kdaj boš poizkušala, žeje, kaj se mora do takrat spremenit, da ostaneš, list z naslovi varnih hiš,... 2.) pojdi v svojem kraju študija vprašat za študentsko sobico, pa povej,d a si mama samohranilka brez prihodkov 3.) povej dragemu, da tako ne bo šlo naprej in da če se nekaj ne misli drastično spremenit, vidva z malim gresta od hiše 4.) nehaj se bat vseh okoli sebe: njega, da te bo zapustil, eč ne boš pridna punčka, njegove mame in tete, da ti bosta živeljnje spremenili v pekel, če se boš drznila muksnit, svojih staršev, da bojo rekli: "saj smo ti rekli", sosedov in sošolcev, da bodo opravljali, rrjevk, da bomo jezne, ker še nisi šla... Nima veze, ti ljudje ne živijo tvojega življenja in ne nosijo posledic tvojih odločitev. nikoli ne bodo vsi zadovoljni, pa če si še tako pridna in perfektna. Zato živi po svoje in se ne oziraj preveč na to, kaj bodo drugi rekli. 5.) vso srečo! Ti želim, da bi tvojemu dragemu kliknilo v glavi in bi se čudežno spremenil. Če se to ne zgodi, ti želim, da to čimprej ugotoviš in se spremeniš ti in zaživiš novo, srečno živeljnje in daš svojemu sinčku največ, kar lahko: srečno otroštvo.
|
|
|