Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: ulla80 zakaj recimo to ne velja za tajnice, medicinske sestre, dimnikarje, avtomehanike itd? zakaj za noben drug poklic ne velja takšno mnenje, edino za učitelje pa? Na to je pa zelo preprosto odgovoriti: ker neglede na vse, so učitelji še vedno med najbolj samozavestnimi ljudmi. In se zavedajo, kaj je narobe, kaj se bi lahko izboljšalo in bodo šli do Poncija Pilata, da bi sistem spremenili in izboljšali. Samo ko prideš do končne točke in se kljub trudu nič nespremeni, potem izgubiš veselje do svojega poklica. Izgubiš poslanstvo. Samozavestni poklici so še npr.: zdravniki, policisti, pravniki, sodniki. Ti se vedno potegnejo zase in za svoje pravice in v družbi zato veljajo za tečne, sitne, nezadovoljne. Ste že kdaj slišali, da bi medicinske sestre zdravnike poslale v rodne kraje? Ali ministra? Kolikor jih poznam (in jih kar nekaj), jim kronično primanjkuje tista dokončna odločnost, zavedanje lastne pomembnosti, integriteta. To učitelji imajo. In jim gre na k..., ker se jim to velikokrat odvzema že doma. Moji ubogi krofki, cukrčki, sončki,... koliko naloge so jim dali, kaj vse se morajo naučiti, bom kar jaz, mama, naredila nalogo namesto njih, da se ne bodo toliko matrali. Ker so grški bogovi za 13. letnico veliko preveč zahtevna tema (izjava ene mame). Takega ckrljanja svojih otrok je zelo veliko. Pa da ne bo zdaj izpadlo, da so vsi učitelji fajn. So tudi slabi, seveda in tisti ne bi smeli biti v šoli. Vendar, velika večina ima talent, ima smisel za poučevanje. Tu pa nekaj stvari manjka. Prvo je izobraževanje bodočih učiteljev, ki je katastrofalno. Tako malo, kot sem odnesla od pedagoških predmetov na faksu, nisem od nobenega drugega. Eno samo teoretiziranje. Velika večina novih učiteljev stopi v razred popolnoma nepripravljenih. Nimaš pojma, kako ti bo časovno znesla priprava, kakšna je zakonodaja, kakšne obveznosti te čakajo še zraven poučevanja, kako se pogovarjati s starši, kako se spopasti z razgrajači, kako vzpostaviti avtoriteto... In če ima 3/4 staršev probleme z uveljavljanjem avtoritete pri enem samem dvoletnem otroku, kako bo en zelenec, ki običajno niti svojih otrok še nima (da bi imel vsaj malo prakse ), ukrotil 25 najstnikov? Učni načrti, o teh sem že nekaj napisala: natrpani do onemoglosti in še bi kaj trpali notri. Pa vem, da učitelji neprestano težijo k njihovi spremembi, a kaj ko so na ministrstvu gluhi. Birokracija: da spišeš prirpavo, ki bo všečna inšpekciji, ki bo vsebovala vsak predviden stavek v razredu in bo časovno ter seveda vsebinsko ustrezna, traja. Na dan pa nimaš samo ene ure, za vsako je potrebno narediti tako pripravo. Pa še in še je. In seveda tudi niso vsi učenci razgrajači. Na enih šolah so. Na drugih pa se morajo učenci, tako kot učitelji, podrejat nesmiselnemu in zastarelemu šolskemu sistemu. Sistemu, ki nima blage veze z današnjim hitrim tempom, nasičenim z informacijami. Tako da se mi zdi bolj smiselno kot iskanje slabih učiteljev in krivljenje njih za vse probleme, od staršev pomembno, da otrokom privzgojimo občutek odgovornosti do sebe in drugih, ter da tudi sami začnemo pritiskati na pristojne k spremembam na boljše.
|