ronja
|
daddo, kadar obstajata dve razlagi za eno stvar in je ena dobra, druga slaba, res izberem prvo - to se mi ne zdi slabo in je celo navadno prav - večinoma ljudje namreč niso hudobni. Tudi v tem primeru: ti si to videl kot raztrganje mame, jaz sem to videla kot da si same tega ne predstavljajo naredit in jim je zato hudo za otroka in od tod napadalno vedenje - ne pa zato, ker bi rade raztrgale mamo.
Kar se smeti tiče pa tako: v naši družbi je popularno jamranje in kritiziranje - tako da ne mi govorit, da je videti rožice družbeno korektno! Družbeno korektno je zgražanje nad smetmi in jih ne pobrat! Sama delam drugače: kadar mislim, da ne morem ali nočem pobrat smeti, takrat jih ignoriram in gledam rožice. Če sem na igrišču s tamalimadvema, pa so vandali razsuli smeti iz košev, vem, da jih s tamalima ne bom šla pobirat, ker bi bila čisto svinjska, kar mi pa ni za bit ob dojenčici, ki bi bila tudi svinjska, če bi z njo v rokah to pobirala, pa še malčice medtem ne bi mogla pazit, ki bi se rada igrala. Torej bi nasrkali mojidve tamali zaradi enih kretenov, ki ne znajo drugače stresat svoje jeze? . Se mi ne zdi fer. Zato se rajši odločim, da se bom posvetila svojim otrokom, pa ko J* smeti. Zato se zaradi njih ne sekiram (primer zadnjič). Rečem si, da so to pač ljudje, ki imajo v sebi ogromno jeze, verjetno precej iz otroštva in da je boljše, da jo dajo na ta način ven kot pa da koga pretepejo. In ko neka babica zraven mene jadikuje zaradi smeti, rečem, da je zdaj vseeno precej boljše kot pa ko smo bili mi majhni in so bila igrišča polna cigaretnih ogorkov. In se strinja in je malo boljše volje - ker vse le ni tako nasmeteno... Tebi se zdi to narobe? ne jaz ne babica itak ne bi pobrali teh smeti (jih je bilo tudi preveč) - kaj je torej boljše, da se jeziva, kako je grozno, ali da sva zadovoljni, da vsaj niso smeti prav na igrišču?
Če vidim smeti skozi okno vlaka, potem bom tudi rajši gledala rože, ker jih itak ne bom šla pobirat. Torej se lahko samo sekiram za nič in jamram, to pa delajo že vsi drugi in res ni treba, da še jaz.
Vem, da se na svetu dogaja ogromno slabih stvari, vendar iskreno povedano, ne vem, kako bi jih rešila. Kadar za kako stvar vem, da bi bila dobra, poizkušam pristavit svoj lonček - ne podpiram globalističnih znamk, trudim se živet čimbolj naravi prijazno, zberem kulije za kake otroke kje bogu za leđima, če gre kdo tja, ker vem, da jih bodo veseli, sešijem kakšno punčko za otroke z aidsom, če najdem kako tako akcijo kje, včasih plačam unicefu položnico ali podprem križnarja, enkrat sva šla na humanitarno akcijo za 1 mesec. Edina stvar, ki sem jo sama organizirala, so bile punčke za otroke iz azila, pa še to so se potem punce premislile, ker se jim punčke niso zdele dovolj lepe zanje... To je pa tudi to, nič velikega. Ker enostavno ne znam. Če bi vedela, kako ustavit vojne, bi jih - pa ne znam. Če ti veš, kako vse te smeti pospravit, povej. Jaz sem zaenkrat našla samo take male ideje. Če bi hotela kaj večjega naredit, bi se morala temu popolnoma posvetit - pa sem se odločila za svoje življenje s svojimi otroki. Tudi zato, ker nisem dobila nobene genialne ideje, za katero bi bila prepričana, da bo rešila svet.
Kot je enkrat Šeruga napisal: če bi dal vsakemu, ki rabi samo 1 penij (ali kakšna valuta je že bila), bi bil že jutri med njimi... In s tem jim dejansko ne bi nič pomagal, svet bi imel še enega reveža več... Takrat sem se zamislila... Najprej moraš ipak poskrbet zase in za svoje...
Zato ne pomaga, če samo razlagaš, kako je vse nasmeteno. kadar vidiš smet, ki jo lahko pospraviš, jo odneseš v koš, ne pa da se zgražaš nad njimi. bo bolj učinkovito .
mišek, v mislih sem imela samoohranitveni in materinski nagon. Razum ni nagon, jasno.
Koliko lahko dojenček čustvuje, ti ne morem povedat, ker tega nisem raziskovala, vse kar bi rekla, bi bilo iz izkustva. Mislim, da več, kot si mislimo. Sem te pa res tako razumela, kot da rabi hrano in čiste plenice in bo zadovoljen, ker njegovi možgani še niso sposobni takega čustvovanja kot ga imamo odrasli. Če sem te narobe razumela, še boljše .
No, s tem, da bi se mamica spremenila zaradi tropa žensk na forumu, se absolutno strinjam, da ni verjetno . Lahko ap da je sama začela razmišljat v drugi smeri in SAMA prišla do drugačnega zaključka, to ji je bila pa samo iztočnica - ne vem, meni se to dostikrat zgodi: kadar mi nekdo nekaj reče, pa nisem nikoli na to tako gledala, pa vidim, da ima neko logiko... začnem razmišljat in včasih spremenim mnenje zato.
Nikoli nisem pretiravala o tem, da bo imel ne vem kakšne posledice zato, ko odraste - bo pa v čustveni stiski, če ne bo ljubljene osebe zraven, to pa, tisti teden pač.
Nikoli nisem napisala, da bi ji bilo treba odvzet otroka ali karkoli podobnega. Pravim samo, da bo otroku hudo in da je fajn, da mama na to prej pomisli in se potem odloči. Če presodi, da ji tisti žur vseeno toliko pomeni, pač naj gre.
otrok pa vidi razliko, se mi zdi: ko recimo čistim nosek tamali, se je najprej jokala, ker je to pač zoprno, ko pa je ugotovila, da potem lažje diha, se je nehala bunit...
Še vedno mislim, da punce niso mislile slabo. To je glavna razlika med nama. In tvoj:
Lepo je treba delati tudi s "sostanovalci" na tem svetu. Tudi z odraslimi.
velja tako zanjo (to anonimno mamico) kot za ostale mamice tu. Tako kot je narobe njo obsojat, ker bi šla na morje brez malega, je narobe tudi vse ostale obsojat, da so posesivne. Zato sem se zbunila - ker se mi je zdelo, da tudi ti smetiš, ne samo one in sem začela pospravljat to, kar se je meni zdelo smet.
nisem rekla, da ni stigmatizacije, samo da je za moje pojme ni toliko kot je ti vidiš. Moja babi je bila slepa, moja teta in moja varuška sta bili skoraj čisto slepi (obe invalidsko upokojeni zaradi slepote), sama sem nekaj časa imela 20% vid... pa se mi nikoli ni zdelo, da bi mene ali katero od njih kdo zaradi tega stigmatiziral. Tudi ko nisem videla, sem imela iste prijatelje in nihče me ni tretiral drugače, razen starši so se bali, da bo šlo vse skup še na slabše. Seveda so ljudje rekli: o, ta pa slabo vidi in seveda s(m)o imele probleme zaradi slepote, vendar ne zaradi žlehtnobe ljudi, ki bi ti nalašč kaj naredili zato, ker pač slabo vidiš. vsaj jaz tega res nisem videla tako - niti pri sebi.
Vem, da invalidi težje najdejo službo, kar je logično: če imaš dva, ki sta enako dobra, pa je eden invalid, boš verjetno vzel zdravega, ker pričakuješ manj problemov (kar ni prav, ampak dejansko je tako). To vem, vendar tega ne znam spremenit. Kar pa lahko spremenim, pa poizkušam. Zato sem gledala, kako se obnašajo drugi do teh otrok, ki so prišli na igrišče; če bi namreč recimo ena babica držala svojega otroka stran, bi lahko rekla, da naj se grejo skup igrat, pač moja mala bi lahko bila vezni člen. Pa sploh ni bilo potrebno .
Obosjanja so bila prej in obsojala si ti - oboje se mi ni zdelo prav in zato sem se vsakič potavila na drugo stran. To je to.
Ne mores pa o tem presojati v smislu druge osebe, ker ne poznas ne nje in ne njenega in njihovih druzinskih custvenih odnosov, sploh pa ne mores presojati, ali je ona zaradi njih "sploh lahko mama" in ali ni bolje, da se tituli mame kar odpove, saj je po stirih mesecih otrokovega zivljenja vesoljnemu obcestvu popolnoma jasno, da ona za to vlogo ni primerna. In da je za njo primerno zgolj in samo vesoljno obcestvo, kjer je otrok vedno in povsod zgolj in samo na prvem mestu.
mič, zato sem NJEJ napisala, da če si tako zelo želi it, naj gre. Naj pomisli sicer, kako bo otroku, ampak če si še vedno tako želi it, naj gre. Ne bi ji zato vzela otroka, nikoli nisem tega napisala. Ne bi pa tudi obsojala ostalih mamic, da so 100% posesivne, ker se pač s tem ne strinjajo (gotovo katera tudi je, tu se strinjam s tabo, Mišek, in se tudi včasih vidi, da gre proti tej poti, ampak ljudje se spreminjamo in za nikogar ne bom rekla, da bo 100% posesiven, za vsakega upam, da se nekoč odloči skrenit iz te poti in it po drugi...)
To, da se vedno postavim na tisto stran, ki se mi zdi boljša za otroka pa je zato, ker otrok še nima zgrajenih mehanizmov, ki mu omogočajo dobro soočanje s stresom in problemi - jih še ne zna reševat - stvari, ki so nam otročje lahke, njim niso... Odrasli pa naj bi bili sposobni malo bolj znat reagirat v takih situacijah: se zjokamo lubiju na ramah, zjamramo na forumu,... pač imamo svoje mehanizme, ki nam pomagajo prebrodit krizne situacije lažje.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
daj ne izzivaj. spet bodo zafilozofirale 
).
misliš, da smo njemu podobni?
". 
