Anonimen
|
Sem šla na predavanje 2 let nazaj ravno zaradi pomislekov. Ampak pri men je bla zadeva taka, da ko sem prvič rojevala, so ble to tako živalske bolečine in tako dolgo je trajalo, da se pol poroda sploh ne spomnim, kar se ga spomnim je katastrofa, sodelovat itak nism mogla nič, ko sem rodila pa me je pa samo spreletela misel, da ne morem verjet, da sm živa, mali je bil pa čist temnovijolične barve . Uglavnem čista katastrofa.
Pri drugem porodu (7let kasneje ) so mi porod sprožili s tabletko, ki sem jo dobila ob 9.00(tri dni prej ležala v P, ker sm mela čist mal plodovnice), okrog 17.00 sem začela mal čutit popadke, pa sem si šla hitro glavo oprat , pa se tuširat..., ker sm bla pač nervozna. Okrog 7.30 je pršu moj k men na obisk, pa sm ga sfehtala, da greva v Črička na kavo, pa sm tisto kavo res težko spila, je blo že kr hudo, sam v porodno pa še nism želela. No ob 8.00 pa racam nazaj proti sobi, se seveda na vsake par korakov ustavim in predihavam, pa me dobi ena sestra pa pravi, da sm za v porodno. Pa sm se šla še v sobo od cimre poslavlat, pa pospravlat stvari... No okol 8.20 pridem v porodno z kr konkretnimi popadki, pa pravi babica, da sm 4 prste odpta, men pa lasi pokonc, pa pravim, da upam da kmal pride anesteziolog, pa da vidiš smeha. No okol 8.45 sm bla prikloplena in vsa blažena. Sploh nism mogla verjet, da je lahko tako kul. Sicer sem čutila tako čist rahlo bolečino, ampak glih tolk, da sm vedla, da se neki dogaja. Mi je blo pa grozno, ker so glih takrat dve rojevale, seveda obe brez EA in ko sm tisto slišala, mi je kar slabo ratal. Sicer so se babce trudile, da so zapirale vrata od moje porodne, ampak spomini so se vrnili, strah pa tudi. No in tako sm bila sama do 22.10, seveda so vmes kontrolirali utrip..., pa še eno dozo sm dobila vmes, no ko pa je babica ob 22.10 prišla not sm ji pa rekla, da me že ene 2 minuti neki dol tišči in da bi blo fajn, če bi me mal pogledala. Pa je rekla, da jemal prehitr, da bi se v uri pa pol odprla 6 prstov, vendar mi je ustregla, da me pomiri. No, pa panika, gremo na bok in pritiskat, da se dete spusti( men se prvi in drugi otrok nista spustila porodom, ampak jih je blo treba oba dobesedno zrint ven ). Pa se dete glih noče spustit, pa nazaj na hrbet, pa v polsedeči položaj, pa dete še kr noče dol, pol pa pride doktor pa se mi dvakrat vrže čez trebuh in evo ga, glavica zunaj , sam kaj ko je frajer pršu z obrazkom navzgor, pol so ga pa zarotiral in evo ga zunej (ob22.56).
Ma zame pozitivna izkušnja, pa najbolj pomembno se mi zdi, da sem lahko sodelovala. Mali je bil lep, roza barve, skor nč zmatran od poroda, uglavnem res noro.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
vendar so na spolovilu hujše in pekoče in sčasoma nosečnica tudi hoditi ne more. Povej za ta tvoj problem ginekologu, moja Kostanjškova je rekla, da si naj podlagam puštre pod rit in si medenico dvignem ampak fora je v tem, da mi potem medenica dejansko zaspi in tega ne morem delati.....ja problem št. 1 naj ti še katera druga pove več o tem....
ne bi bila obrnjena še z glavo dol - bi mi pa še en UZ naredila (tako so mi rekli). 
, groza kaj vse se dogaja tam spodaj 
