pilotina
|
Rižkoo...si že mislim kake slike bojo padle...uau ni mucke, moje ljubljenke, ne bo je več veš...skori tri tedne je že ni in je ni...prejokala sm, razposlala slikce,...iskala sm jo...ampak je ni...ostal je njen bratec, ki ga še bolj razvajava zdej in naš lepi kuža jst lahko zdej samo upam, da je novega toplega domeka našla ...bi vam povedala njeno zgodbo...kako hrabra in močna muca je... mamica njena je bila potepuška muca, sam ko je skotila je prišla k nam domov, ker je vedela, da bo dobila hrano in mlekeca...no in tale moja mucka je bla stara tri tedne, ko so ji povozili mamico...in sama je ostala z dvemi bratci in sestrico...komaj so učke odprle in niso še znale jesti same...z dragim sva jih poskušala rešiti, ker so se namreč skrivale med enimi drvi...bale so se naju, skrivale so se...najmanj tri dni že niso jedle, ker nismo vedli, da so mamico muco povozili...in takrat ni blo več kaj, je blo treba stopit v akcijo...pa sm rekla dragemu...greva, poskusiva jih spet uloviti...spet so se naju bale...ampak ona ne, ona je pricapljala k meni, me povohala in se vrnila nazaj k svojim bratcem in sestrici in čez minutko so vsi skupi pritekli k nama...ona in en bratec v moje naročje, dva pa v naročje dragega...mislim, da jim je takrat šla povedat, da so z nama varni in da naj zaupajo...ej res je blo tko...nikoli tega ne bom pozabila in naslednje dni je bila borba...z dragim sva jih pitala, pa ni šlo...veterinarka mi je rekla, da kupim kozje mleko, ker je najboljši približek mačjemu mleku...in punce moje, ratalo je...mucke naše so začele piti...ona je bila najmanjša, najbolj drobna in brez moči...prve dni se je borila z življenjem...nardila je dva koraka in od švohosti padla na tla, pa se spet pobrala in spet puf na tla...solzice mam zdej, ko se spomnem na to...moja hrabra mucka...posrečena pikica je, res...pogrešala jo bom, vedno
|