Luni
|
Joj, ko vas takole berem: tudi naša je trmasta kot mali bikec . Pred novim letom je bilo za pop*. Dokler se nisem jaz v roke vzela! Prej sem rekla, nato kričala, nato popustila. Zdaj: rečem, rečem, nato jo zamotim s kakšno njej ljubo rečjo. In pozabi. Pri nas je bolj kot spanje, problematično preoblačenje. Ne in ne! Ona se ne bi preoblekla. Zadeve se lotim tako, da rečem: Pridi, Lili (njena punčka, ali kaj drugega: Miško, Tana, zajček.... ) se greve problečt. In stvar deluje. Isto za spat: Maša, mami gre Miškota dat spat. Prideš z nama? Vse se more nanašati na nekoga, nekaj drugega. In res deluje. Jaz sem bolj pri stvari, bolj umirjena, nehala sem kričat (kar me je psihično čisto zdelvalo, ker je kar vrelo v meni), tamala je pa zadovoljna in opažam, da je tudi ona veliko bolj umirjena! Človek kar malo pozabi: pri prvem je bilo to normalno, pri drugem tudi še kar, zdaj sem pa zaradi preobremenjenosti želela, da je vse TAKOJ! Pa ne gre. Otrok želi igre. In to je zanj igra. Tako da, ja, mi zdaj dobro vozimo. Zvečer pa tudi ne kompliciram. Če reče, da bi rada v dnevni zaspala: prav pa v dnevni, jo pa prenesem in spi do jutra. Se ne splača preveč obremenjevati s tem, še prehitro zrastejo (verjemte, moj tavelik sine je že v 12-em, pa kot bi ga včeraj iz Postojne prinesla ) Ja, pa še nekaj: črne in zelene pike tudi pri nas dobro delujejo! Veliki smo 92 cm, težki 14 kg: oreng dekle
_____________________________
|