puppa
|
IZVIRNO SPOROČILO: Ankica Ultimati v zvezi so vse prej kot dobrodošli, ker odvzemajo spoštovanje in možnost lastne izbire. Torej, Cveka, če greš v Prekmurje, bi potemtakem morala znati tudi Madžarsko, v Kopru pa Italijansko. Znaš? Aja, je še vedno slovenščina uradni jezik, torej se tega ni potrebno naučiti. Torej se v Ljubljani z mojo mamo npr. ne bi smela pogovarjati v najinem narečju, temveč bi morala govoriti ljubljansko? V Mariboru pa štejersko? Glede na to, kako raznolika so slovenska narečja, komot potegnem povezavo s tujim jezikom. Navsezadnje, bolje razumem srbščino kot pa Prleke (sicer mi je to narečje tako fajn, spevno, samo kaj poveste, pa nimam pojma ). Torej bi vsi turisti morali pred prihodom v Slovenijo govoriti slovensko. Naj jih naženemo nazaj? Da ne govorim o poslancih, na javnem mestu v parlamentu, pa vsak vleče po svoje. Ali vremenarke, niti naglaševat ne znajo, pa delajo na TV-ju. Ko grem v Italijo, se s poslovnimi partnerji pogovarjam angleško. Italijansko ne znam. Po Benetkah govorim slovensko in se ob to še nobeden ni obregnil. Ena znanka je priseljenka iz Italije in ne zna besede slovensko. Tu živi še iz časov pred vojno. Pa ji nobeden zaradi tega ne teži. Kje je torej problem? Ker gre za napačno narodno pripadnost? Spoštovanje med kulturami, jeziki, narodi je stvar, ki poteka obojestransko. Ne more večina pričakovati, da se bo manjšina prilagodila njenim merilom, če sama ni sposobna sprejeti navad, jezika, kulture manjšine. Namesto da bi te razlike vzeli kot medsebojno bogatenje, spoznavanje, s postavljanjem pogojev (govoriš, delaš lahko samo tako, kot hoče večina, ker tako ne boš moteč element, torej zliti se s povprečjem) širimo medsebojne razlike. Večina je tista, ki lahko poda roko, sprejme nekoga in mu da vedet, da ga šteje za sebi enakega. A ni logično, da bo potem le-ta imel večje veselje in spodbudo za npr. v temu primeru učenje slovenščine? Poleg tega, da se bo počutil sprejet in zaželje, enako tudi njegova osebna identiteta. Ankica samo nekaj besed na tvoj prispevek. Kot prvo, pojma nimaš o osnovah. Če bi jih imela, ne bi primerjala narečij s tujimi jeziki. Kot drugo, v slovenščini je URADNI jezik slovenščina. In ja, vsaj odrasel človek, ki je zaposlen mora znati knjižno slovenščino. Te se tudi učiš v šoli. Kot tretje, ko greš ti v Italijo na poslovni sestanek, to traja največ en teden. Se motim? In če pride "bosanec" v Slovenijo za en teden, mu nihče ne odreka pravice, da govori po bosansko. In nihče ga ne bo grdo gledal, ker ne zna slovensko. Imamo pa pravico, da grdo gledamo ljudi, ki so prišli k nam iz bivše juge, pa tu živijo 40 let. Pa ne zna niti enega stavka povedat v slovenščini. VIdiš, tu pa se podre tvoja teorija o spoštovanju drugačnosti, tujih jezikov? Kdo tu koga ne spoštuje? ONI niti približno ne spoštujejo Slovencev. In s takim odnosom tudi možod avtorice teme izraža največjo možjo mero nespoštovanja nje , njene kulture, njenega jezika. IN še to... če imaš ti službo v Sloveniji MORAŠ znati slovensko. MORAŠ. Tako da... naučimo se spoštovanja SVOJEGA jezika, SVOJE kulture, SVOJE domovine.
|