Volga
|
IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa* IZVIRNO SPOROČILO: lukrecija 1. Nimaš izobrazbe zato, ker si lena za učenje. To je dejstvo. Vidiš.... tukaj si kupi ena jajca, da boš začela celo z glavo razmišljati. 2. Kaj sploh je normalno? Ali je to paranomalni svet? Ali je to svet v katerem živimo mi, ti, oni, vsi.... Stara... bluziš za popi..zdit. Kar nekaj pišeš. obračaš besede. 3. Pustimo besedo normalno ob strani. Ti ne pristoji. To ni kompliment. Poglej... ti si takšen egocentrik, da te srat pritisne. Boli te kva bodo občutili otroc. Saj so prilagodljivi, praviš. Boli te kva misli tvoj dragi.... ve, da ti mora popuščati, če te ne želi zapustiti. Boli te ku*rac če kadiš v flatu zraven otrok, čeprav ti je jasno, da je to nezdravo za njihova pljuča. Lena si za pospravljanje. Lena si za kuhanje. Lena si zdrav lajf. Lena si za učenje. Imaš samo tisto faking najstniško egocentrično iskrico in smisel za provokacijo. Ampak še vedno si lena. 4. Vsi tukaj gor predvidevamo, da ne boš imela keša za lajf, ker ti že čisto enostavne računice delajo probleme. 1 + 1 že ne gre čez. Vse imaš napisano na tej temi... pa še vedno ti ni jasno. 5. Znašla se boš, ja. Mogoče bo tebi fajn med temi tvojimi impulzi v glavi, ki zadovoljijo tvojo egocentričnost. Vprašanje pa je... kako bodo to občutili tvoji otroc in mož. 1.) To, da sem lena za učenje, brez problema priznam. No, morda niti ne lena, ampak dejstvo zame je, da me uradni izobraževalni sistem ne zanima in da mi list formata A4 (beri: spričevalo) ne pomeni kaj dosti. A kljub temu to ne pomeni, da same sebe ne morem nekako prisiliti, da naredim šolo. Če najdem dovolj dober razlog za to, da se nekaj let "mučim". Ta točka torej odpade. 2.) Vprašanje "Kaj je normalno življenje?" ni obračanje besed. Tudi sama vidim, da vas je veliko, ki trdite, da nimam možnosti za normalno življenje. Zato sem pa samo lepo vprašala, kaj je normalno - da vidim, zakaj naj jaz ne bi mogla normalno živeti. 3.) Beseda "normalna" mi ne bi pristajala samo v primeru in samo od človeka, ki noče, ne zna ali ne more sprejemati drugačnosti. Če živim drugače od večine, to še ne pomeni, da nisem normalna. Samo drugačna sem. In če sem na trenutke pri čem tudi malo usekana , tudi ni krize. O tem, da me ne zanima, kaj mislijo Kamikaza in otroka, bi se pa najbrž dalo debatirati, ampak najbrž prav tako nima smisla, kajne? Vsaj toliko ga nima, da bi to počeli midve. Enako velja za kajenje v stanovanju. Lena za pospravljanje in kuhanje? Seveda sem. Ker me to ne zanima ravno najbolj. Bi me moralo, da bi bila normalna za... družbo? Hvala lepa. Dokler nihče ni lačen ali bolan zaradi tega (zakaj neki so izumili dostavo hrane na dom? ), ni krize. Zdrav lajf? Sredi Ljubljane? Ali NY? En Actimel na dan in tek na Grad mi bosta pa res pomagala, ja. 4.) 1 + 1... hmmm... katera računica mi ne gre skozi, če si pa sploh že nisem izračunala, koliko bomo potrebovali za življenje, kakršnega sem si zamislila? 5.) Pod "znašla se bom" pa lahko daš tudi to, da se bom znašla tako, da bo za vse prav. Če pa slučajno kaj ne bo (kar se lahko mimogrede zgodi), bom pa tebe vprašala za nasvet. Po napisanem namreč sklepam, da je pri tebi vse prav , tako, da mi boš zagotovo vedela svetovati. Samo pod tole na hitro, pa zaključim na tej brezplodni temi: Karnisa, tebi manjka tisti kolešček v glavi, ki smeti ven meče. (tako je vedno rekla moja stara mama Volga)
|