PENCA
|
Pozdravljene punce Zdaj vam bom pa napisala roman kako je bilo na laparo in histero. Mogoče pa še kateri prav pride. Jaz sem šla v Trbovlje in je bilo takole: v nedeljo dopoldne sprejem. Najprej ginekološki pregled, potem so mi vzeli kri in vodo, potem pa v posteljo. Malce sem bila že lačna, ker sem prišla na tešč. Dobila sem vagineto in sem morala pol ure ležat. Skoraj bi zamudila kosilo - juhica in luksus nudelčki. Čez kakšno uro pa sirup in dolga pot do wc-ja. 5-krat. Za večerjo spet juhica. Potem pa še klistir. Sem kar zdržala ene 10 al 15 min. Potem pa borba za wc. Bilo nas je namreč več, ki smo dobile klistir . Dobile smo tudi uspavalno tableto, ki pa je jaz nisem vzela, sem vseeno spala. V poneddeljek sem zjutraj dobila še svečko v rit (sem si jo sama dala). Pa še en apaurin za poniritev živcev. Na vrsti sem bila zadnja, tako da sem na vrsto prišla okoli 12-ih. Pred operacijsko v nekakšnem predprostoru sem se sezula, dobila gumjaste cokle in čakala, da so me poklicali. Mal je bil zoprn vonj, ampak so me hitro poklical in sem šla na posteljo, slekla spalno srajco, pol so me pokril, ker je v operacijski bolj hladno. Anestezist je bil ful lušten, se je mal hecal in mi dal iglo v roko. Potem so mi nekaj mahal s tisto masko pred nosom, jaz pa sem postajala čedalje bolj čudna, kot bi bila zadeta in v parih sekundah me je zmanjkal. Kaj so potem počeli z mano ne vem. V šok sobi sem se potem zbudila v groznih bolečinah. Sestra mi je dala inekcijo proi bolečinam, ki ni nič prijela. Potem mi je dala še eno, drugačno se mi zdi, ta pa je malo prijela, vendar me je še vseeno bolelo. Vsi ostali so po operacijo spali, jaz pa tudi zakinkat nisem mogla do večera. Za večerjo se dobila mineštro, je bla dobra, ampak sem jo pojedla zelo malo, ker je bila tista mizica previsoka, da sem potem kar v stoje jedla. Itak nisem bila lačna. Najbolj me je zadel šok, ko sem opazila, da imam kateter . Itak sem takoj pomislila, da je kaj narobe, ampak ga dajo menda zato, da ni mehur poln in se lahko vse lepo celi. Pa preverjajo kakšna in koliko je vode. Moja je bila modro zelena. Rame me pa niso nič bolele, nasplošno nisem imela problemov zaradi plina. Drug dan pa zjutraj noge povijat, potem sem tudi imela navaden meni, sem se bolj najedla. Aja, pa skoz ene infuzije in inekcije proti strjevanju krvi v trebuh. Uglavnem se je skoz nekaj dogajal, zjutraj budnica že pred peto,temperaturo merit, infuzija, pa umit, pa vizita, pa zajtrk, pa kosilo, vmes tisočkrat na wc (kmalu so mi odstranili kateter), večerja, potem se pa tempo malo umiri. Ampak človek se v bolnici sploh ne more spočit . KO sem že mislila, da je tahujš že mimo, so me pa spet matral. Ker do srede zjutraj nisem še šla na blato, je sestra čisto zapaničarila in sem dobila svečko. Nisem zdržala dolgo, ven je padla samo svečka. Potem spet sirup, v nedeljo sem šla po sirupu 5-krat na blato, zdaj sem šla samo 1-krat in sem samo prdnila pa konec. Sestra že čisto panična, gre spraševat glavnega ginekologa. Pride nazaj, pravi ne gre drugače, ti moram dat spet klistir (pa tolk sem se ga bala). Ne zdržim več kot tri minute, samo do wc-ja. Naredim tri bonbončke, ampak nisem ziher, da je to dovolj. Ko sedim na wc-ju, me kličejo, da je že kosilo. Sestra me vpraša: a zdaj je pa šlo? Ja, zdaj je pa šlo. Nisem čist ziher, kaj bi mi nardila, če bi rekla, da ni. Skoraj bi zamudila kosilo, ostali so že skoraj pojedli. Pri viziti me dohtar mal krega zakaj nisem prej povedala, da imam bolj počasmo prebavo. Pa sej sem sestri takoj po svečki povedala, da včasih tudi po 10 dni ne grem, pa ne čutim nobenih posledic. Pa sem dobila pridigo, da je treba prebavo uredit, uvest rutino, se pogovorit z zdravnikom... Bilo je res pestro, katera še čaka na laparo naj se ne boji, bojimo se predvsem zato, ker ne vemo kaj nas čaka, zato sem vam vse napisala, ne se bat Upam, da smo zdaj bližje cilju P.S. Se opravičujem, ker sem pisala kot kura
|