slovenka
|
Ja, punce, tako je pri tejle: parkrat sem jo slišala reči, da bi bila zelo razočarana, če v življenju ne bi imela otrok, pa se je govorilo, da njen noče, ona da bi, sedaj pa tudi včasih reče, ja, moram še hitro to in ono končat, da se potem spravimo bebo delat, samo potem pa spet ob drugi priliki sprašuje, koliko lahko delam znanstveno ob bebi, da bi ona od rojstva dalje varuško imela, potem pa kako ne bo pospravljeno in ona tega ne prenese... Drugače pa rada gleda slike od naše in druge otroke ima rada, samo kaj jaz vem... Zdi se mi, da če/ko bo imela otroka, da bo fajna mamica, da bo vse naredila zanj, samo sedaj ima neke dileme. Mogoče pa je ne poznam tako dobro in ji je kariera in neodvisnost več, kot sem mislila ali kot je meni... Ma, saj, tako kot pravi Kleo - jaz prej tudi nisem bila tako ponežena, če so bili kaki otroci in to, nisem čist skup lezla od luškanega, sem bila bolj 'moški tip' , no, potem ko je pa prišel čas za otroka, kot sem zmeraj rekla, po doktoratu..., pa ko je to šlo blizu, sem pa že dlje časa razmišljala, kaj če pa ne bo uspelo, bi me res zelo prizadelo. Na srečo potem je hitro uspelo in sedaj imam občutek, kot da se mi je cela ena polovica življenja demistificirala in da prej pojma nisem imela, pa tudi vidim, ko starši govorijo, da so otroci največ vredni in da si življenja brez njih ne predstavljajo, da to ni kar tra la la, ampak je to res.
_____________________________
Ne živite, dokler ne najdete tistega, zaradi česar je vredno umreti!
|