Brbs
|
Lep pozdrav vsem, imamo tudi aprilskega lumpa 007, ampak se ne pridružujem debatam, vas pa vsake toliko preberem, da vidim, kaj se dogaja pri vaših malčkih. Sedaj pa se javljam, ker me zanimajo vaše izkušnje z vašimi malčki, saj se mi včasih zazdi, da bi lahko bilo pri nas malo drugače, če bi ubrali kak drug pristop...vglavnem, da malo opišem obnašanje našega mulčka: - spanje: je pohvalno, vsak večer gre spat okoli pol devetih, včasih je potrebno malo prigovarjanja, večinoma pa nič, zaspi takoj brez pravljice, ker ga ne zanimajo. Se pa zadnje čase ponoči po enih trikrat zbudi in pojokava, dovolj je, da greva tja, ga spet pokrijeva in zaspi nazaj. Očitno ga bova mogla začet učit, kak se naj pokrije, da se ne bo treba vedno vstajat... - risanke: niti najmanjšega zanimanja. Še takrat ko so bagri in traktorji, nad katerimi je navdušen, gleda risanke 5 minut in je to to. - je precej siten. Če je kakšno popoldne, ko se sam zaigra in ne pisne, je to pravi čudež. Drugače pa želi non-stop pozornost oz. da se nekdo igra z njim. - besede: že od 14. meseca je glavna beseda "glej!" in ta tudi ostaja. Za nič drugega ni interesa, razen tistih standardnih mama, ata, ga-ga, pa še to mora bit zelo dobre volje, da blagoslovi to rečt, če ga pozoveš. Ampak dobro, to ni noben problem. - hrana: je bolj ali manj vse, le solat ne. Ne vem, ali ga naj silim, ali morda malčki začnejo kasneje jest kislo solato? - obnašanje v javnosti: katastrofalno. Kljub temu, da gre z varuško vsak dan ven in imajo red (so trije), imava midva vedno znova sceno. Noče dat rokice, od naju se oddalji kolikor mu paše, leta sem in tja in je tak nor, da si ne da čisto nič dopovedat, ponavadi imamo konkretne boje, da ga vsaj malo obvladamo, pa še takrat se dere čez cel šoping center. Sicer se ne poskušam na to ozirat ampak ugotravljam, da mi je prav neprijetno it z njim kamorkoli, ker je naporno in grozno, ker si ne da nič dopovedat. ne vem, kako se naj tega lotimo. Baje tudi pri varuški sitnari, ko se mora držat vrvice, da lepo skupaj hodijo. Včasih zaleže šele zelo jezen glas in grožnja da gremo domov, če ne bo priden, ampak ponavadi zaradi dretja ni niti v stanju poslušat. - duda: tu je bil čudež. znebili smo se je od danes na jutri brez piska, čeprav je še do takrat znal po celo popoldne sitnarit za dudo. - vožnja v avtu: nepotrpežljiv do skrajnosti. če ni res prešerne volje, se bo drl oz. sitnaril pa tudi če se vozimo samo 5 minut. Tudi nobene igrače ne pomagajo, nobeno prigovarjanje, noben grd pogled in grajanje. Res nepotrpežljiv do skrajnosti. - razumevanje: zna pokazat vse dele telesa, loči živali, igrače, zdaj se učimo ločevat barve, razume marsikaj ko mu rečemo, težko pa razume ali sprejme besedico "ne". Lahko mu včasih rečeš 10krat, pa bo še silil v tisto kar ne sme oz. včasih še zanalašč. Je izredno trmast, kar se kaže tudi pri obnašanju v javnosti. - tepež: zadnja 2 meseca zelo rad udriha z rokico po nama, po psu, po svojih igračah. Ne zaleže nič, niti ignoriranje, niti graja, niti obrazložitev, niti da ga vdariva po rokici. Poskušali smo že vse. Je to samo faza? Tudi ko ga v javnosti dvignemo, ker včasih pač moramo it in ne da rokice, da bi šli, ker trmari, se začne besno zvijat, udarjat in seveda kričat. Vedno ista zgodba, razen če nam uspe preusmerit njegovo pozornost, ampak to se mi tudi zdi le začasna rešitev. - umivanje zob: rad si sam štora po zobeh s ščetko, ampak za čiščenje pa ga še vedno moramo bolj trdo prijet, saj se upira, da mu ščistimo zobeke. Še ne uporabljamo paste, umivamo zvečer, zjutraj pa mu med previjanjem (ki je tudi včasih prava borba, saj noče ležat na previjalni deski) damo ščetko, da si sam "umiva". A jih že dajate kaj na kahlico? Mi bi najraje to zadevo začeli urejat naslednje poletje, pa ne vem, ali ga naj sploh že zdaj kaj pripravljam na to? Če ga dam na kahlico, se seveda takoj dvigne. Se mi zdi, da niti ne ve, kaj je to lulanje in kakanje, oz. včasih če se pokaka, pokaže na ritko, ampak če ga vprašamo ali se je pokakal, odkima, ker samo to zna, prikimat sploh noče. Ker sem spet noseča, ne vem, ali bi ga pripravljala na prihod novega družinskega člana ali ne. Pup oz. dojenčkov nima, tak da mu tega ne morem pokazat. Če vidimo kje kakšnega dojenčka, pokažemo na moj trebuh, da je to tukaj noter, ampak po mojem nima nobenega efekta, ker mu po mojem ni nič jasno. Kaj šele, da bi govorili o kakem bratcu ali sestrici. Zanimajo me vaše izkušnje, če ste imele kje podobne in kako ste reševale zadeve, katere bi se pač z ustrezno vzgojo dale spremenit. Predvsem trmo, slabo voljo (sitnarjenje) in grdo obnašanje oz. neubogljivost v javnosti, tu ne vem, ali je to samo obdobje ali se morda da na lep način kaj izboljšat.... Hvala in lep pozdrav vsem.
|