taška30
|
LILKAAAAAA, čestitke!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Prav polepšala si mi večer, se kar ne morem nehat režat. Pa prav ti, ki si tako odločno govorila, da ne boš imela še enega. Vidiš kako se to nahitro obrne. Ja, imaš prav, očitno ti je bilo tako namenjeno. Sicer mi tudi v sanjah ni jasno kako se lahko to zgodi - mislim, kam je šla mirena oz. ta vložek (ti si imela navadnega, ne), saj lahko gre samo ven, drugam ne more, to bi pa menda opazila?!? Glede občutkov pa...te čist razumem...rabiš malo časa da predelaš. Enkrat sem že pisala, da je bila Julija 'trenutni navdih' - morski. Če bi mi kdo pred tistim morjem omenjal še enga otroka, bi ga počla okol kepe, potem se je pa na morju kar zgodilo, no jaz nisem imela zaščite, razen 'pazi', pač nisva pazila. Ampak začuda sem se kar hitro vživela v novonastalo situacijo. In ja, tudi mene je grizla porodniška, v glavi sem imela le to, da bom spet celo dolgo leto doma z jokajočim dojenčkom, no pa, moram rečt, da je tudi to bolje izpadlo kot sem si predstavljala, enostavno je drugič lažje, ker obvladaš zadeve. Ko boš videla kakšna ljubezen je to med otročki, sestricami oz. bratci, boš hvaležna, da se 'je zgodilo'. Mi smo šli pa danes v center Lj gledat lučke. Joj, kolk ljudi je bilo, pa se mi zdi, da vsak tatretji z vozičkom. Tudi mi smo ga imeli, Julija je malo hodila, malo se vozila, malo nosila... Drugače pa tale nova situacija s skupno sobo, eh ja , ponoči je super, danes je spet Julija spala do jutra brez zbujanja, ampak večeri pa...uf, očitno se morata res malo navadit. Enkrat ena ropota, enkat druga, vmes se malo skregata, pod pol ure nam ne rata, da taprva zaspi. Julija zadnje dni kar neki joka mamii, mamiii, ko grem iz sobe, pa moram potem sedet zraven njene postelje, pa jo božat, da se umiri (ne pa zaspi, to res pazim, da jo še malo budno zapustim), pa zadnje dni ima foro, da začne govort da bo kakala in potem tolk časa teži, da jo odnesem v kopalnico, slečem vrečo, pižamo, plenico, dam na kahlico, naredi nič oz. minimalno lula in potem spet vse pakiranje nazaj. Jah, takle mamo... Ne se ustrašt, Lilka. Saj ni tako hudo. Včasih.
|