poli*
|
Dolžna sem vam še porodno zgodbo. Če bi jo pisala na dan D, bi bila precej bolj "krvava", kot bo sedaj . Kot sem vam že povedala, mi je čep odpadel nekje 5 dni pred porodom (ker pravijo, da odpade DO 3 dni prej, sem četrti dan že pozabila nanj in čakala na druge znake). 26.10 zvečer sem imela močno povečan beli tok- mogoče so bile tudi že kapljice plodovnice (?!). Potem greva spat in se zbudim ob 01:20 in takrat se iz mene vlije polno vode Čez 10 minut je prišel pome rešilec in smo šli... v porodnišnico. Tam me je pregledala babica in ugotovila, da nisem odprta niti še 1 cm- mojga so poslali domov, ker so rekli, da do jutra ne bo nič. No, ob 02:00 so se začeli popadki... sprva je bilo še znosno, ampak ko so minevale ure, je bilo vedno težje. Čez noč sem ostala na hodniku, kjer sem bila še na ctg-ju. Ob 07:00 je prišla izmena in potem me je pregledala nova babica.. po petih urah sem bila odprta samo 1,5 cm (!!). Kmalu je sledilo klistiranje in odhod v porodno sobo (medtem je prišel tut moj nazaj v bolnico). Za hitrejše odpiranje mi je dala umetne popadke- saj niso bili močnejši, samo toliko jih je bilo, da je blo že zlo hudo. Ja, tut nekaj proti bolečinam so mi dali, ma mislim, da ni kaj dosti pomagalo. In končno sem bila odprta 5 cm; vse je začelo pritiskati dol, popadkov kar ni bilo konca, lačna sem bila za umret! Zadnje ure se sploh ne spomnim, ker sem bila verjetno že pol nezavestna.. potem je prišel zdravnik, ki se mi je dobesedno ulegel na trebuh, vsi so mi nekaj govorili, ma nobenega nisem nič razumela . Pritisk dol spodaj je bil tako velik, da sem mislila, da mi bo razneslo medenico. No,in potem končno ob 11:55 se je rodila najina punčka Tanja. Babice sploh nisem slišala, ko je povedala kaj imava , ampak samo glas od mojga tam nekje za glavo. V trenutku so se končale vse bolečine in vsa utrujenost. To so bili trenutki popolne sreče- niti jokala nisem, ker je bilo takooo lepo . Zdravnik mi je naredil še 4 notranje šive (nič ni bolelo). tko močno sem bila zadovoljna z babico, da vam kar povedat ne morem- ženska z dušo in srcem pri svojem poklicu. Porod je trajal 10 ur- bilo je zelooo hudo. Je pa res, da se po vsem hudem pozabiš na bolečino, ko zagledaš svoje zlato detece
|