Anonimen
|
Anonimna ter flaška, hvala za lepe besede  Ne vesta, kako zelo delim mnenje z vama. Tako zelo sem si želela družinskega vzdušja, neverjetno dolgo mu že na vse možne načine govorim, kako pomembna je družina, kako pomembna sva midva. Kako si želim iti z njim ven, se imeti lepo. Samo kaj, ko mi takrat nima nič za povedat? Plavava ko dva mrtvaka na pogrebu. Naj se dogaja karkoli- on bo vedno tiho in mu bo vse kul in super. Sam ta tišina me tko ubijaaaaa Če pa ga kaj vprašam, pa reče da mi pač nima nič za povedat
Enega otroka že imava, star je 1 leto in tri mesece. Tako da vem, kakšno spremembo prinese. Veliko razumevanja mora biti med partnerjema, pomoči, ker kmalu med vsem delom izgubiš tisto, kar si nekoč imel. Midva sva to dobila nazaj, uspelo nama je. Iz ljubezni se je rodil drugi otrok. Zdaj pa nimam več moči, da bi ga prepričevala o pomembnosti družine in partnerstva, da ne želim biti sama za vse, da ni pomembna samo njegova služba, temveč tudi jaz. Da je pomembno, da skrbiva drug za drugega, ne pa živeti mimo drug drugega... Ne zmorem več. Bolj ko se trudim, večje bedarije dela in manj me upošteva. Tako mi je težko, da ne znam opisat.
Res je prišlo do točke, ko sem čutila, da bi sama zmogla veliko več, s prvim otrokom in mojim psičkom. Prav vso energijo mi popije, res se trudim z njim. In res ne morem več- sem opazila, da nisem več sposobna skrbeti za otročka tako kot si zasluži, saj sem čist preveč razdražljiva in živčna. Če bi bila sama, bi se zanesla samo nase in bi mi bolje uspevalo, sem sigurna. Zato sem tako napisala. Je prišlo do tega, da sem prav začutila, da gre v mojem življenju res vse narobe, čeprav se še tako trudim.
Ejej, oprostite za tele klobasarije... Še vedno ga ni domov, še nekaj časa ga ne bo... Pa sem še bolj žalostna, pa kar pišem in pišem...
Hvala da ste me brale
VRTNICA
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Sem tako na tleh, da že dolgo ne. Moža videt ne morem, govort nimam kej z njim... Razočaral me je na področjih, kjer sem, ga res brezpogojno potrebovala in mu zaupala. Zaupanja ni več, partnerstvo je izpuhtelo. Spiva en zraven drugega ko dva tujca, pravi da mi nima kaj povedat, večinoma sva tiho. 
Drugače sem pa kul. 
Želim ti, da je to samo ena trenutna kriza, ki bo kar najhitreje minila.
pogovarjala kdaj povedat staršim in sem ugotovila da ima njegova mama 2.10. rojstni dan in takrat bi ji bilo zanimivo povedati da bo drugič babi. Me prav zanima kako bo to sprejela. Za moje starše vem da to ne bo presenečenje ker me že zadnje 4 leta sprašujeta kdaj mislimo imet še enega otroka. 
. 
. Tudi jaz nimam nobenih znakov nosečnosti, razen tega da sem napihnjena. Še 
