teta beta
|
Čer! Se samo na hitro javim. Včeraj sva z Janošem prišla domov, danes in še jutri pa sem dopoldne sama z obema, ker je moj še v službi, potem pa bo tri tedne doma, tako da je kar pestro. Še na hitro, kako je bilo. Že v petek zvečer mi je otrdeval trebuh, no to so bili očitno že popadki, ampak nisem bila ziher da je to to. Spravila sem se spat, ampak nisem mogla zaspat, ker so se kar hitro stopnjevali. Ob enih zjutraj so bili že cca na 4 min in odluščil se mi je čep. Sem zbudila mojega, pa mi je rekel, naj grem nazaj spat, ker je mislil, da se zafrkavam. Šla sva potem okrog pol dveh, poklicala sem anestezista, ki je bil k sreči ravno v porodnišnici (sicer ne dežuren), ker je rojevala tudi ena njegova znanka. Tako da sem bila 2.10 v porodni sobi, odprta 5-6 cm s popadki na 2-3 min. Piotem sem dobila ultivo, ker pa je bila črpalka že zasedena, mi jo je dovajal ves čas kar ročno - super zadeva, mimogrede. No, na koncu pri potiskanju so bile spet težave, nisem in nisem mogla dovolj potisnit, bolelo me je kot hudič, dobila sem še dve dozi tistih končnih popadkov, ena babica je potiskala na trebuh in uspelo je ob 3.39 brez šivov in raztrganin. To se pa res ful pozna pri okrevanju. Z Janošem se dojiva, že pridobiva na teži, zlatenice ni imel, ima pa široko povijanje in kontrolo ledvičk čez 2 m, ker se pri eni ni nekaj v redu videlo (hipereho...neki). Na videz pa je isti kot Daša, ko je bila dojenček, le da ima modre oči. Slikica sledi drugič. Uživajte, se še javim ob priliki.
_____________________________
Ko si srečen, daj z dlanjo udari v dlan...
|