Jančika_
|
Dan. Naty-Taja, Joe je kar se tiče fotografije samorastnik, nič tečaja, pa veliiiiko interneta na to temo... Kar se tiče strokovnega, mu bom rekla, da naj ti kaj napiše, lahko pa povem, da se ni učil ne vem kako veliko, se je pa prej pozanimal, kaj je resnično pomembno. Čakaj, grem iskat en uporaben link...evo ti ga: http://www.sviz.si/?page=si/forum/tema&tema=5776 Jaz že cel vikend poležavam na kavču in žerem, kar mi pride pod roke. Mi je ratalo, da se v teh nekaj tednih nosečnosti nisem nič zredila, zdaj bom pa v treh dneh to popravila za naprej in za nazaj . No, jutri dalje po starem (čipsa, čokolade in nutele je tak že zmanjkalo ), pa čaz kakih 10 dni že grem lahko laufat, pol bo pa boljše. Pikecpokec, jaz se zaradi izpuščajev ne bi ekstra sekirala zaenkrat. Če ne bo izginilo ali če bo slabše, se pa pejta čez nekaj časa pokazat. Tudi če je kakšna otroška bolezen, je v bistvu vseeno, če se le mali dobro počuti. Bejbe, a kuha katera kdaj proseno kašo? Mate kak fajn recept? Sem hotela za večerjo otrokoma naredit veselje z zdravo hrano (HAHA, že kr vidim Vaskotov ksiht ), pa mislim, da bo boljš, da zadevo stran zabrišem . Sem jo skuhala na mleku, pa rozine in vanili cuker not, pa je tak nekak...neokusna . Jaz itak že od malega ne maram takih reči, raznih kaš pa tega. Ne mlečnega riža ne grisa ne polente. Tak da mogoče bo pa drugim bolj všeč kot meni, se mi res kr zatika . Nemrak, pripombe grejo kr mimo mene. Saj v bistvu je vse čisto res, kar mi rečejo - da sem še mlada (no ja ), da imam dva zdrava otroka (ja, ampak ni želja po tretjem zato čisto nič manjša), da je boljše zdaj, kot da bi bilo kasneje kaj narobe (seveda! a boli čisto nič manj!)...samo to, da je kakšna stvar resnična, še ne pomeni, da pomaga. Razumem, da kaj drugega itak ni rečt, tako da vse to vzamem dobronamerno, kar v resnici tudi je. Kaj sem še hotla nekaj povedat...aja, taboljš mi je bilo po prvem splavu, ko so ljudje tak previdno komentirali, da sem prezgodaj zanosila, pa zakaj nisem nehala dojit, pa take stvari, ki nimajo nobene znanstvene podlage (dejansko je potem ena prijateljica, ki mi je tudi to rekla, seveda čisto dobronamerno seveda, naredila čisto isto - hitro zanosila in dojila še naprej, pa ima zdravega otroka). Na trenutke se mi je v najhujšem obdobju zdelo, da mi govorijo: saj si si sama kriva, kaj pa nisi to pa to naredila oz. zakaj si pa naredila to pa to. Meni pač ni tako težko sprejeti dejstva, da se to dogaja in da je razlog v veliki večini nesrečno naključje pri delitvi celic, nekateri pa verjetno rabijo nek bolj oprijemljiv razlog ali krivca . Saj res ni bilo mišljeno zlonamerno, me je pa bolelo to poslušati. No, kakorkoli, saj je vseeno - človek obrača, bog oz. v mojem primeru narava obrne, tako pač je. Mavo, z jerebico sem se zmenila, da prideva v četrtek ali v petek k tebi. Malega pa jaz ne bi kaj ekstra zbujala. Midva sva naredila tako, da sva ju vsak večer kopala ob približno isti uri oz. je bil to cel večerni obred, pa sta se kar hitro navadila, da to pomeni, da se gre potem spat. Ampak rabijo nekaj časa, to ni kr čez noč. Večerni obred imamo še zdaj, seveda se to sproti spreminja, in nismo imeli nikoli nobenih velikih problemov s spanjem. Meni je to pač zelo pomembno, da mi otroc kolker tolk vredu in redno spijo, ker drugače smo vsi neprespani in tečni, to pa vodi v slabo voljo in kreganje. Imam pa seveda tudi srečo, da sta otroka taka, da se ju je dalo tako navadit, niso vsi taki. Čakam pobe, da pridejo domov in da vidim, kaj bojo rekli na tole mojo kašo. Po moje ne kaj veliko lepega .
|