mogant
|
Ja bo že držalo, da so punčke bolj potrpežljive... in jaz imam tri fante, ki tekmujejo kdo bo prvi vedno in povsod, zato pa je pri nas tako pestro... na srečo imam res pridnega moža, ki vstaja z mano ponoči, ko so lačni in tudi namesto mene, ko niso lačni... Trenutno smo razpeti med primorsko, kjer živijo moji starši in Ljubljano, kjer imava stanovanje. Če smo na primorskem, mi čez dan pomagajo, je pa za moža toliko bolj naporno, ker se vozi v službo v Lj (najmanj 1,5 ure v eno smer), v Lj sva pa sama. Tudi meni bi še kako prav prišla pomočnica... no jaz sem, ko sem bila še noseča, na CSD-ju vprašala, če mi pripada kaka pomoč, pa so rekli, da žal ne. Dodajati sem probala samo rižolino, če bi zvečer mogoče, kaj več spali pa ni sreče. Po žlički so se zmrdovali, tako, da sem probala, dat malo v flaške (redkejšo mešanico), pa se tudi to ni obneslo, se mi pa ne mudi najbolj, ker vem, da bo še preveč dela s tem... Sicer naj bi po mnenju enih pediatrov začela dodajati že pri njihovi korigirani starosti 4 mesece, po mnenju drugih pa kak mesec kasneje, tako, da ne vem, bo pa v kratkem treba... Jah kaj čmo, kar naprej poslušam, sej pri treh letih bo pa super, ko se bodo en z drugim igrali in sploh ne bom vedela, da jih imam Jih je pa najbolj zanimivo gledat, kako se med sabo pogovarjajo in se smejejo en drugmu. Jokajo velikokrat kar iz solidarnosti, ponoči se navadno ne budijo, budijo se bolj proti jutru, ko ne spijo več tako trdno in seveda popoldansko spanje: za nas je umetnost že ujeti pravi trenutek, ko so ravno dovolj zmatrani, če pa eden ne more zaspat znervira še ostala dva, da na koncu noben ne more zaspati ali ju pa zbudi... zadnje čase predvsem Tim najraje vriska (od veselja) takrat, ko druga dva spita... da bi jih pa popoldan ločevala, ne pride v poštev, ker bi morala biti na treh krajih hkrati.
|