resnično srečna
|
Zdravo punce!
Hvala za čestitke in lepe želje...nama z Izo je danes uspelo priti domov, čeprav je bil moj pritisk zjutraj 171/110...ampak kako le ne bi bil...4 neprespane noči, za katere seveda Iza ni nič kriva...ampak vam vse skupaj opišem ...
v glavnem moja porodna zgodba:
večer 14.04.2008...nekaj me je sicer zvijalo ampak nič posebnega...dolgčas v sobi in rahla moja nervoza...zadnji ctg ni kazal tega, kar bi jaz rada...Izin srček je bil zaspan...popadkov nikjer...moj pritisk visok...na hodniku se po pogovoru med čakanjem na merjenje pritiska izkaže, da v eni od sob že 3 dni leži dekle, s katero sem obiskovala materinsko...sprejeli so jo zaradi bruhanja, dobila je 4 steklenke transfuzije, pojavili so se močni popadki in pri teh je ostalo 3 dni...dekle je bilo že popolnoma zmatrano...nič pojedlo od močnih kontrakcij, zdravnica na oddelku po pregledu pa izjavi, naj še malo počaka, ker je ona utrujena...ob 19.ih se je končno usmilijo in skoraj vleči se je morala po hodniku v sobo po stvari... šele kasneje so se domislili, da bi jo lahko peljali z vozičkom...
...ko sem vse to videla me je v hipu prešinilo, da tega jim pa jaz ne bom dovolila...večerni sestri sem napovedala, da se bom veliko sprehajala, ker čutim, da prihaja moj čas...pa se je samo režala in rekla, da po polnoči ona ugasne luč na hodniku...ampak saj nimam 5ih let in znam tudi v polmraku hoditi..."Ni panike!" ji odvrnem...
...začelo se je okrog 21.00, ko sem naredila prvih 20 hodnikov...in vmes božala trebušček ter se v mislih pogovarjala z Izo...sestra me sreča, se mi smeji in reče naj grem raje v posteljo in neham masirati trebuh, ker je spodaj vsa porodna zatrpana...in naj je ne motim ponoči prej kot če imam uro in pol popadke na 3 minute...ok...ni panike si mislim...čez nekaj časa res grem malo oddremat...in potem spet po vodo na avtomat na hodniku in sprehod...ob 2eh zjutraj sem se spravila pod tuš...še malo pohajala po hodniku in se nato spravila spat...ko se ob 06.00 zbudim me je v bistvu prebudil močan udarec v trebuhu, kot bi mi nekaj počilo...to je to....grem na wc ampak ne kaže na razpok...ko se vračam pa me preseneti preklemansko močna kontrakcija...komaj sem prilezla do postelje in pritisnila na rdeči gumb...
...vstopi nočna sestra in se smeji: " No ste se končno odločili za ctg?"...he he...pripelje ctg in me pusti 20 minut...v tem času sta bila dva silovita popadka a se na ctg-ju to sploh ni zaznalo, jaz pa že popolnoma premočena od znoja po obrazu...ko nekaj do 7ih končno pridejo pogledat narisano, se sestra zareži, kaj paniciram... za njo vstopi druga, ki me je malo bolje poznala in rekla takoj: pridi do glavne, da te pregleda...ti navadno nisi taka...mogoče si pa res dosegla svoje...
glavna sestra pri pregledu takoj ugotovi odprtost 5 cm, razpok mehurja in močne kontrakcije...panika...takoj po stvari v sobo...papirji so bili v hipu narejeni (navadno jih čakajo po uro) in že se vlečem po hodniku do dvigala in v porodno...ko v dvigalu diham po pasje me sestra, ki me je spremljala najprej nadere, da bom hiperventilirala in da se tako ne diha pri tej jakosti popadkov, potem pa še dodala, da zakaj sem že poklicala moža...saj bo vsaj še kaka ura in pol minila preden me bodo uredili...
ja pa jade...sestra pri britju to naredi na brzino, saj je takoj ocenila kje smo...za klistir ni bilo več časa...nadere me zakaj ne diham pasje, če imam pa zeloooo močne popadke (no potem se pa pejt...)...in me pospremi v porodno (svetloplave stene, številka 8)...babica Irena me sprejme, objavi da bomo šprinterski in me prepusti asistentki Jessici (Belgijka, govori le angleško)...s katero sva potem predihavali popadke in malo debatirali....ko sem začutila, da bo res kmalu, še enkrat pokličem moža...ta pravi, da že teče, ker so mu rekli, da se mudi...res ni minilo niti 45 minut in Iza je bila z nami...
Iza na izzy...priletela v dveh popadkih, brez šivov...in jaz sem že po pol ure bila kot rožica...ležala sem na postelji, poslušala Đavole in gledala kako moj najdražji in novorojenka v njegovem naročju poplesavat po porodni sobi...prelep pogled...
Seveda se je Iza veliko bolj namučila kot jaz...saj je bilo po mojem kar stresno drveti po porodnem kanalu svoje mame tako silovito in biti vržen v ta mrzli svet...album z nekaj slikicami ima geslo : končno
ampak carica se dobro drži...bila je skorajda že prenošena...verniksa na njen ni bilo več...kožica precej izsušena, očke krvave, ker je radovednica očitno z odprtimi očmi hotela gledati vratolomni spust iz maternice...
Iza sedaj pa je sanjska: lepa ušeska, temni laski in majhen nosek...zalita lička in temne očke, kot kaka miška iz moke...pravi sesalec cuzalec, kar se vidi na mojih dojkah in bradavicah...porednica, ki se pokakaa v ravno previto pleničko...hitro dojemajoče bitje, ki je dudo odkrilo drugi dan življenja ampak jo vzame le, če je res nuja...punčka, ki je hitro dojela, da je noč takrat, ko se spi 7 ur...in dan takrat, ko vsake 3 ure lahko od mame dobi crklanje na dojki...je srček, ki je svojemu velikemu bratu mirno ležal v naročju med tem, ko je ta samo nemo gledal...in svoji sestri stopil v življenje na njen rojstni dan...ni kar tako dobiti sestrico za darilo a?...
V glavnem je življenje super...edino kar nas muči sedaj so moje dojke in bradavice...ampak ni vrag, da tudi tega ne rešimo...
In zakaj potem 4 noči nisem spala?
prva noč je bila tista, ko sem čakala na Izo...
naslednja je sledila na oddelku D...v sobi sem imela cimro, ki je bila tam že 5i dan...dojenček sicer super, ampak ona pa stalno temperaturo med 39 in 40...pa za to niso našli nobenega vzroka...noč je bila zanjo peklenskain sem jo stalno pokrivala, odkrivala, vozia pod ledeno prho itd...sestre se s tem itaq ne obremenjujejo...pa še adrenalin od poroda mi ni dal spati, saj oči kar nisem mogla napasti na Izi...
naslednji dan sva dobili novo cimro...otrok roje v roku...ampak zahiranček...cela noč joka...prvorodka mamica neizkušena...in sem ji pomagala...saj itaq ob joku ne moreš spati...
4. noč pa jaz sama krivec...oz. mleko, ki se je napovedalo...prsi kot pokončne rakete, trde kot skale...Iza je z nastavki komaj pila, mleko se ni izcejalo...dali so mi oksitocin v spreju, da se sedaj počutim pred vsakim tuširanjem ali dojenjem kot kaka sniferka...pa vroče tuširanje in masaža...pa dva velika termoforja na prsih...vse sem počela...pomagalo pa ni...še na pumpico sem odšla...in izčrpala pol stekleničke...več ni šlo...ker se ni iztekalo...in za zjutraj so mi obljubili injekcije...da zadeva ne preide v mastitis...
ampak hvala bogu je moje zlato srčece bilo pridno in pilo pilo...jaz pa vztrajna z masažo, toplimi oblogami, tuši...in sedaj je zadeva za 50 % boljša...pa še domov so naju spustili...
ekola...to je to...
se beremo še kaj...
pip
G.
_____________________________
She
May be the face I can't forget.
A trace of pleasure or regret
May be my treasure or the price I have to pay.
She may be the song that summer sings.
May be the chill that autumn brings.
May be a hundred different things
Within the measur
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, ki se je vrgla po Maticu 
. Sicer si že rutinirana mamica zato ne dvomim, da vam gre kot po maslu. Sočustvujem z Nikom, ker se je sestrica jokala ravno v njegovem naročju. Prerpičana pa sem, da bosta kasneje prava prijatelja. 
.Lahko nam zaupaš še kakšen podatek, npr. kdaj imaš PDP. 
. 
čas kar se da. Vse tegobice mi sicer malo nagajajo, ampak jaz se ne dam. 
. Komaj že čakam poročil o vašem dopustu v Avstriji, me prav zanima kako bo. Ne pozabi vzet kakšnega prospekta in cenika, še poebno če boš zadovoljna. Mogoče te kdaj skopiramo. Baje tudi v Banovcih obstaja neka Sončna hiša, namenjena družinam, samo moram še prečekirat kako in kaj. 
... Nato sem porodila še posteljico, našo punco so stehtali, zmerili in oblekli in končno se je začelo cartanje ... 
, da tudi tega ne boš uspešno prebrodila!!! 
