Muca83
|
Mavrica32, ti si res v nezavidljivem položaju. Res raje vsak mesec znova zagledam  , kot da bi mogla spet na čiščenje. Ja, zdaj sem pa že v šestem krogu, no, zdaj še ne, ker je še ni konec, bom pa kmalu. Potem pa akcija okrog prvega aprila  To je moja zadnja možnost, da dobim otročka v letu 2008.
Malo sem zaskrbljena, da ni šlo slučajno kaj narobe na zadnji abraziji. Sicer ne vem kaj točno bi lahko šlo, ampak ljudi strašijo, da če grejo na splav, mogoče ne bodo več mogli imeti otrok, ta postopek je pa v bistvu isti kot namerni splav. Poleg tega se malo sprašujem, kako je s tem, ko so najprej rekli, da moram splaviti s tableti, ki sprožijo popadke (bila sem v 13. tednu), mi jih dali in me poslali domov, ko sem se pa čez 2 dni vrnila na postopek, si je pa tisti zdravnik premislil in naredil abrazijo.  Prej so mi pa tako razlagali, da bi bila abrazija zame lahko nevarna (zaradi trajanja nosečnosti seveda) No, saj takrat sem bila vesela, ampak zdaj se pa vsega tega spominjam za nazaj in se sprašujem.
Tolažim se pa s tem, da se mi samo uresničuje goreča želja, ki sem jo tako ponavljala v mislih: Raje čakam mesece, kot grem še enkrat čez vse to. Mogoče mi je pa res samo želja uslišana
Še najbolj od vsega me pa muči tisti "bioenergetik", ki je rekel, da bom dobila otroka šele čez 3 leta. O tem tukaj sicer nisem pisala, sem pa odprla temo na Čvekanje v tri dni in prosila za mnenja. Še zdaj ne vem, kaj naj si mislim, mi je pa sigurno povzročil skrbi.
Ja, za veliko noč bi mogla dobiti svojo pikico, pa si sploh predstavljati ne morem, da bi sedaj bila tukaj z ogromnim trebuhom in pričakovanjem hkrati v strahu in veselju. Kaj šele, da bi mogla imeti že 8 mesecev starega otročka. Z enimi se je življenje res kruto poigralo in samo upati moramo, da nekoč pridemo do svojega cilja.
Zdaj je pri nas v službi moderno dobiti otroka in potem seveda ponosni novi očki tako z veseljem drezajo v nas ostale, da smo na vrsti. Prva sem bila noseča, zdaj pa eden že ima otroka, drugi ga dobi junija, za enega pa vem, da dela na tem, samo mu ne rata. In potem se name spravljajo, da sem na vrsti, pa da naj že kaj naredim, meni se pa lomi srce. Sem bila že večkrat na meji, da bi jim povedala svoje, ampak sem se zadržala. Saj na zunaj se smejim in vse vzamem kot hec, ampak notri me pa žre. Jaz vem, da s tem ne mislim nikogar zafrkavat, ker nikoli ne veš, kaj se v resnici pri kom dogaja.
_____________________________
Lana, 27.08.2009 (3.460 g, 50 cm, OG 37 cm)
6. mesec: 7.430 g, 67 cm
7. mesec: 8.240 g, 68 cm
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
ja kar se tiče tega zdravstvo bi moralo malo pogledat-enkrat se zgodi
(upam da navijate zame). Aprila bo tudi 6 let od kar sva z mojim skupaj
, upam, da bom zagledala 
. 
(kot v prvo) in strah me je ponovnih pregledov pri gin.-UZ in tiste besede: "tukaj nekaj ne bo vredu"...kako jih sovražim... 
začnem jesti Dobrosten. 
No, to je že pravljica 
