tane
|
IZVIRNO SPOROČILO: janja žust Imela sem ga 12.03,tako da je to še čisto sveže.Najprej sem ga rodila kot verjetno ti,potem so me že odpustili okoli 16 .ure.Seveda sem takoj pila ko mi je rekla da grem domov.Čez pet minut je bila sprememba da me bodo še pucali ker je še nekaj ostalo notri.A je to sploh možno.Tako da je sledilo 4.urno čakanje in potem čiščenje.Dvojna groza.Sčistli so me okoli 21.30,tako da sem šla domov naslednji dan.Ginekologinjo omam pa na metelkovi Dr.Jermanova.Ja tako sem jezna nanjo da je groza.Jest pa sem imela v vodi bakterije.Če ti povem po pravici cela nosečnost je bila neprijetna .No edino zdaj kakna dva tedna nisem bruhala in sem res začela uživati v nosečnosti.Potem pa ta krvavitev,potem hematom pod posteljico,čez 10 dni ni bilo več utripov.Najhuje pa je to ,da sem otroka že čutila. janja žust, ja uboga reva, to je bilo pred nekaj dnevi, najprej en velik objem in naj ti povem, da bo bolje, čez mesec, dva, tri...ampak verjemi mi bo bolje. jaz sem imela SS 17.12. 07 in tako kot ti pravim, da sem ga rodila doma, jaz sem ga ga držala v rokah, moj pa ga je tudi videl, jaz sem šla potem še na abrazijo on ga je medtem odnesel na Žale. podrobno sem vse opisala, ko sem se včlanila tu na tej temi 21.1.08, ker do takrat še nisem mogla spregovoriti o tem. kot opisuješ se nama je dogajalo res enako, tudi meni je bila cela nosečnost eno trpljenje, priznam, da sem tudi rekla naj bo že konec s to nosečnostjo ali pa naj se normalizira. se slišijo hude besede in sem se do nedavnega še zelo sekirala, ker sem jih izrekla ampak danes vem, da to mi/nam je bilo namenjeno, da je bolje kot pa da bi prišlo do tega še kasneje. do nedavnega sem tudi vsako noč, ko sem zaprla oči videla tisto nežno, lepo bitje, sem rekla, da ima rokice, prstke po meni, danes se ga sigurno še vsak dan spomnim, vendar ponoči že lažje zaspim. Imela sva oz. jaz sem imela tud probleme z po enem mesecu, ker sem imela slabo vest, da jaz uživam mojega pa ni več, pa nasploh sem bila depresivna, ni mi bilo do družbe. takrat so mi punce tu na forumu najbolj pomagale, ker moje najboljše prijateljice niso vedela kaj reči oz. sem videla, da jim je nelagodno, tudi moj mi je po enem mesecu rekel, da zdaj je pa dosti z jokanjem in pogovarjanjem o tem, da gre življenje naprej, mu ne zamerim, moški so taki, pa tudi prav je imel, življenje gre naprej. zdaj mi najbolj pomaga planiranje za naprej, odkrili so mi pregrado, ravno danes sem izvedela datum operacije 6.5. in upanje, da bom po operaciji čimprej nosečka. janja žust, svetujem ti, da nam pišeš kadarkoli in o čemerkoli, tudi npr. o tem, da si zdaj jezna na vse nosečke, pa da ne moreš gledati reklam ali filmov o dojenčkih itd. meni so rekli na urgenci, da če je pregrada v maternici, da so taki simptomi in da izgubiš otročka v poznejših tednih, tako, da morda se lahko dogovoriš s tvojim G, da te pregleda ali pošlje k specialistu. več o tem na 'Težave z zanositvijo'. predvesem pa ti želim čiprejšnje psihično okrevanje
|