lepa posadka
|
Punce živjo! Se mi zdi, da prejšnji teden, ko je sijalo sonce v polno, smo vse tako optimistično pisarile...ta teden, ko je že zunaj bolj klavrno, pa tudi naša sporočilca nosijo bolj klavrne teme.... No, jaz sem se danes zjutraj odločila, da ne bom jamrala. Kakorkoli se je že včeraj dan začel luštno, se je na koncu končal slabo. Tako vam že več mesecev govorim, kako ne rabite kupovat veliko cunjic itd...pa se bom na koncu morala v zadnjiht ednih še sama spopadat s temi problemi...kaj kupit in koliko kupit...nekako se je pri selitvi svakinje v lanskem letu izgubilo par škatel...pa ravno z začetnimi cotami!!!!??? Sem bila tako žalostna, ko sem vse razpakirala, da mi je šlo kar na jok. No, pa par dni si moram dat časa...morda tudi oni še kaj najdejo. Ta čas pa bom zrihtala zibko, pa posteljico...pa nekaj me grabi, da bi vseeno kupili nov vozek za naše dete...sem prejšnjega privlekla v pralnico, pa mi ga je kar malo hudo pogledat. Še mož se je zamislil... Bom videla. Sedaj računam, da bova od NLB dobila 1000 EUR (hihihi), ker smo pri Modrem varčevanju bili oškodovani za neke obresti... potem pa letim v trgovino :-)))) Jah, malo se tolažim. Govorite o prisotnosti moža pri porodu - moj je bil vedno, pa se ne spomnim, da bi mu morala kdaj rečt, da naj gre z menoj... Je bil vedno zelo ganjen in si tudi tokrat želi zraven. Je pa res, da je pri prvem porodu moral vmes ven za par minut, ker je babica opazila, da je postal hudo bled... :-))) Kasneje je priznal, da je res imel tremo... Je prznal, da česa tako intenzivnega in čustvenega v življenju še ni doživel. Popkovine ni nikoli prerezal...kaj pa vem, malo se nama zdi modna muha, čeprav se nekateri tudi s tem doživetjem pohvalijo... malo sva pa verjetno preveč zadržana glede tega... Sicer pa greva midva jutri na MŠ v Novem mestu. (Tasyo...priporočam tudi tebi, vsaj prvo srečanje, ko grejo tudi atiji prvič v porodne sobe :-))) Saj bova šla samo na prvo srečanje, kot je že ena rekla...bolj za filing... Veliko vas piše kako vas špika v spodnjem delu...jaz pa se lahko pohvalim, da me vse tišči gor????!!!!! Prav grozen občutek, ker ko se že nagnem v pasu, se mi vse privzdigne in mi rata slabo... Se mi zdi, da mi hoče dete kar nekam v naročje skočit... Ne spomnim se tega občutka pri prvih treh... Kakorkoli že, upam, da kmalu mine, ker je kar naporno. Evo...malo sem morala pojamrat... Sedaj pa grem zajtrkovat...sem do sedaj kar nekaj brkljala po hiši in nič naredila. Potem pa se zaženem dalje :-)))
|