Magi*
|
želva, nočem te strašit, ampak preberi si mojo zgodbo:
Taras je bil takole zaspan in se sploh ni mogel zbrihtati in tudi jesti ni hotel, od zjutraj do poznega popoldneva. saj sem ga vmes dala na dojko ob 12ih in ob 15ih, pa ni kaj dosti spil. kar takoj ne nazaj zaspal, bil apatičen, neodziven, nikakor ga nismo mogli razbuditi - niti na previjalni ne. malo je pogledal in spet zaprl učke. ob 17.30 sem se odločila, da pokličem na urgenco (bil je 2.1.). tam so rekli naj ne norim in ne hodim s 15 dni starim otrokom med bolane (kot, da bi jaz hotela  ). rekli so, če je krepak, da ima samo "slab dan".
vseeno sem se v trenutku odločila in pograbila torbo, moža in sinčka spakirala v avto in gasa na Metelkovo - urgenco. tam nas je zopet prijazna sestra skoraj odslovila, češ - deček je tako lep in velik, sigurno mu nič ne manjka. pa sem vseeno zahtevala pregled. z novorojenčkom smo morali čakati med bolanimi otroci v čakalnici 2 uri!!! ko ga je končno pregledala zdravnica, ji je bilo takoj jasno, da dečko ni samo zaspan, temveč je nekaj narobe. dali smo kri in vodo in čakali nadaljno uro in pol na izvide in pregled. mimogrede, novorojenčki lahko zbolijo povsem brez vročine! kri in voda nista bila v redu. dežurna je takoj predpostavila, da gre za uroinfekt in nas napotila direktno v pediatrično kliniko. tam so nas lepo sprejeli, pregledali in smo šli direktno na oddelek za neonatalno intenzvino nego.
prvi šok: mamica in novorojenček nista v isti sobi. že itak te šokira, da je tvoj mali knedelj bolan, potem vaju pa še ločijo. in ne samo, da si ločen. mamice novorojenčkov imajo svoje prostore na čisto drugem koncu bolnice in morajo do svojih pikecov preko 2. štukov stopnic in n metrov koridorjev. imajo pa vsaj sobo, kopalnico in tuš in posteljo. tega po dopolnjenem enem mesecu nimajo več. so sicer v sobi z dojenčkom, dobijo nekakšen ležalnik in na voljo imajo souporabo javnega stranišča v istem štuku, javni tuš pa je nadstropje nižje - pa itak večina mamic sploh ne izve, da obstaja. skratka razmere na kliniki so slabše kot na odplavljeni Bolnici Franja. no, nekatere rekvizite bi komot direkt v Franjo odnesli, sam mislim, da so malo starejši- nekje iz časov Marije Terezije.
pa pustimo prvi šok za sabo. Tarasu potrdijo uroinfekt, izolirati morajo le še bakterijo. urin pšljejo na analizo v četrtek zjutraj, izvide dobimo komaj v ponedeljek popoldne - so bili le prazniki. hvala bogu, da se zdravniki zanesejo na svoje izkušnje in takoj v sredo zvečer dajo Tarasu udarno dozo antibiotika intravenozno...
skratka, Tarasa mi odnesejo, midva z možem čakava v čakalnici in ko naju pokličejo k njemu ima malček v glavici kanalček in mu v žilo že teče prva doza AB. kmalu po prvi dozi naš mali jedec dobi apetit in se lepo podojiva. poje cca 80ml, kar je odlično. potem mi povejo kam moram jaz in da ga ponoči naj ne bi hodila dojit, naj si izčrpam mleko ali pa mu bodo dali dodatek in mi celo svetujejo naj grem domov prespat in pridem k Tarasu zjutraj. seveda se mene ne da prepričati, hočem biti poleg otroka in mu nuditi največ kar imam - moje mleko in crkljanje. tako se zbujam na 3 ure in ga hodim hranit in ckrljat.... naslednji dan pa že začnem skrbeti zanj: ga previjem, nahranim, izmerim temperaturo.
preveč je za napisat in predolg bi bil ta spis, če bi šla v detajle, zato bom poskusila na kratko zaključiti.
tam sva bila 8 dni. Tarasu so AB prijeli, okužen je bil z E.Coli, ki je sicer normalna podnajemnica v našem črevesju. zakaj je zašla Tarasu v mehur in ledvica bomo poskušali izvedeti s preiskavo, ki nas čaka 7.2. s katetrom mu bodo v mehur vbrizgali kontrast in potem z RTG snemali kako lula - ali urin potuje ven, ali se ga kaj vrača nazaj v ledvica in s tem omogoča zanos bakterij vanje. o možnih scenarijih bomo razmišljali kasneje. sedaj imamo itak cel mesec AB in preiskavo pred nami.
aja, ko smo bili notri je fasal še dva črevesna virusa - na srečo mu nista nič škodila, ker je krepak fant.
za konec naj še enkrat pohvalim osebje, ki tam res dela s srcem (za denar ziher ne) in se posveča malim bolnikom v zares katastrofalnih razmerah.
zato mamice, vedno poslušajte svoje instinkte in vztrajajte pri svojem. če se zmotite, nič hudega. če imate prav, hvala bogu, da ste naredile paniko pravi čas!
naš miškolin sedaj spi. malo je zmeden odkar je prišel domov, pa se bo že navadil. je pa tako priden moj mali polhek in dobrovoljen, da bi ga najrajši skoz mečkala po rokah, pa ne smem, da se ne razvadi. 
sem pa jaz s tekanjem po tistih štengah fasala prolaps maternice - no, to mora potrditi še G - kljub stlanim Keglovim vajam. ampak kaj čmo, se bom že porihtala, sam malo kasneje pridem na vrsto.
_____________________________
Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.Več kot za 2 ure se pa ne upam, ker zdaj se čez dan na 2 ure doji, zbuja pa na 1,5h in že kar hoče jest, pol pa mal podaljšujem. Saj bo, sam ko mi je pa prav mal nerodno, če grem čez mesto mala pa se dere ko norc v vozičku
Se je naš pediater tako smejal. V glavnem v enem mesecu smo se zredili za točno 1070 gramov, obseg glavice se je povečal za 2 cm, zrasla pa ni nič
na sprehod z Anjo in psičko Loti, do najbližjega Mercatorja in sva tako naredila oboje naenkrat (sprehod je trajal skupaj s trgovino v kateri sva bila res samo 10 min 1 uro in pol). Drugače pa nekako jaz ne maram in nerada vidim tako male otročičke v nakupovalnih centrih. Še posebej ne zdaj, ko razsajajo viroze in baje spet rotavirus - od kolegičine sestrične sinček je trenutno ravno zaradi rota vitrusa v bolnici (star je 2 meseca in pol). Se mi zdi malo smešno, da bi izpostavljala mojo Anjo takim nevarnostim, sploh pa v nakupovalnih centrih, kjer hodi na tisoče ljudi. 
, saj vem, sam Raho mora pridet na sceno in je bum 
. 
. Ej papirologije sem se pa lani nasitila do groba
. 
