kapica
|
Evo, pa bom uspela se tule mal kaj napisat . Najprej hvala za vzpodbudne besede od vsake posebej, res ste zlate . Bom kr na splosno odgovorila in povedala, oz. razjasnila kaksno stvar. Freycha, sem cisto tvojga mnenja, da je treba poskusit in se potrudit in ohranit zakon, ce se le da. Kar sta tvoja dva uspela, se mi zdi zelo lepo in super in tudi sama sem upala, da bom dozivela kaj takega, ker sem se res pripravljena potrudit in poskusat. V glavnem, napake sva delala oba, tu ni kaj, seveda ve poznate samo mojo stran, bi imel pa tud moj moz kaj za povedat . Tega se cisto zavedam in tudi ne krivim njega. Oba sva v zeloo razlicnih okoljih zrastla in bila vzgojena, kar nama je ze cel cas vedno znova povzrocalo tezavice. Pa sva vse resla in kljub temu drzala skupaj. Tokar pa se je nekaj drugega zgodilo, se sama ne vem kaj, enostavno je slo samo se navzdol, brez premora. In po mojem mnenju se je zgodilo prevec v zadnjem letu in nekje do danes, se je ljubezen z moje strani ohladila. Najprej sem mislila, da so se obcutki samo skrili, da bo po nekem casu, ko se bova spet imela lepo, prislo vse nazaj. Pa zal ni, tokrat sem nekako prepricana, da tudi vec ne bo. In nekako nimam vec volje, moci, energije se trudit z necim, kjer sploh ne verjamem vec v uspeh. Rumba, pogovrila sva se uh, ze kolikokrat. Kar se dinota tice, imava se vedno dovoolj casa za sebe, oz. bi si ga lahko vzela... Med nama ni sovraznosti, nisva jezna druga na drugega, enostavno se nimava vec dovolj rada. Moje mnenje pa je, da ce se dovolj ljubis, lahko vse prestanes. Ce tega ni, nimas vec kaj iskat. Moz pravi, da me imas e vedno rad in ne zeli da greva narazen, vendar z moje strani, sem v srcu zares zakljucila. N emorem se vec odpreti, kaj sele zaupati, kot receno, v zadnjem letu je bilo prevec. Sedaj samo se manjka neka pika na i, tisto, za kar bi lahko rekla, tak, samo to mi je se manjkalo... Ne vem ce bova zares sla narazen, ker kot receno je bolj udobno vse potuckat in pac zivet tak naprej, kot pa zbrat pogum in zacet znova. V vsakem primeru pa se nekaj bo zgodilo... Upam, da me razumete kaj hocem povedat, nima smisla govorit, to in to in to je narobe, pa vsako malenkost tu pisat, ampak na splosno receno, je ljubezen odpovedala. Se mi zdi pa se vedno neverjetno, grdo, obupno, da do tega prihaja, da nismo zmozni, dva odrasla cloveka, se nekaj zmenit in se tega tudi drzat!!! To mi se vedno ne gre v glavo, do sedaj sva delala za naju oba, toliko sva ustvarila za naju, sedaj bova sla ap vse delit in te zadeve. Ko na to pomislim, me glava zaboli in se mi zdi, mogoce pa enostavnoi nismo vec tako potrpezljivi al kaj. Prej vcasih se je komaj kateri par locil, vsak je ostajal v zakonu, ker je pac tako bilo. Pa srecni al ne. Sedaj pa mi , se mi zdi, ce kaj ne gre, bolj zlahka recemo, da je gotovo. In se kup drugih stvari je, zakaj se kr hocem vztrajat.... Na ja, punce, hvala se enkrat za vse vase besede, podporo in vzpodbudo. Se opravicujem, ker sem toliko napisala sedaj, in ljubse bi mi bilo, da ne bi sploh vec o tem govorili, da ne bi kaj komentirali, men je vazno, da sem vam povedala. Oziroma da sem napisala, in sem tud vesela, da me nobena ne pozna, drugace tega ne bi mogla. In ker smo tu na veselem forumu in se pogovarjamo o nasih sonckih, naj tud pri tem ostane . Ko bo pa kaj novega, mislim, zares novega, pa vam tud povem .
_____________________________
Sedaj nas je pa pet!
|